11. Pravica pacienta do vnaprej izražene volje in darovanje organovAlja Krek, 2018 Opis: Vsak od nas se kdaj znajde v vlogi pacienta, zato je pomembno, da poznamo pravice, ki nam jih dodeljuje Zakon o pacientovih pravicah. Te pravice nam omogočajo, da se seznanimo z našim zdravstvenim stanjem, možnostmi zdravljenja, da pridobimo drugo mnenje o našem zdravstvenem stanju, da aktivno sodelujemo v postopku zdravljenja, ki nam zagotavlja pravico do zasebnosti in druge pravice. S poznavanjem teh pravic si olajšamo sam proces zdravljenja in zagotovimo najbolj koristno zdravljenje za nas. S tem pa ne pomagamo samo sebi, temveč tudi osebam okoli nas, našim najbližjim in tudi neznancem. Pogledali si bomo pravico do vnaprej izražene volje. Ta pravica nam omogoča, da si določimo osebo (pacientov zdravstveni pooblaščenec), ki izraža našo voljo, ko te sami nebi mogli izraziti. S to pravico se že vnaprej sami odločimo kakšno zdravljenje želimo v trenutkih, ko sami te volje ne bi mogli izraziti. S tem olajšamo breme našim najbližjim, saj se jim v takih primerih ni potrebno odločati za vrsto zdravljenja. Tu gre predvsem za odločanje o tem, če bomo pacienta pustili priklopljenega na aparate, v primeru, da zanj ni več možnosti okrevanja. Prav tako pa lahko izključimo osebe, ki so po zakonu upravičene odločati o našem zdravstvenem stanju in jim to pravico odvzamemo. Zakon nam dodeljuje pravico, da lahko darujemo organein sicerže za časa življenja ali po smrti. Z organi, ki jih darujemo,rešimo življenje prejemniku teh organov, saj bi brez njih skoraj zagotovo umrli. Organe, ki jih darujemo za časa življenja, lahko presadijo le našim sorodnikom ali osebam,skaterimi smo čustveno povezani. Organe pa lahko darujemo tudi po naši smrti, če za to izrazimo voljo in jih potem lahko vstavijo vsakomur, ki čaka v čakalni vrsti za organe. Seveda pa koordinatorji transplantacijskih centrov določajo kdo bo najprimernejši prejemnik določenega organa.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 1783; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (492,06 KB) |
12. |
13. |
14. Učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečineAlja Turnšek, 2020 Opis: Nevropatska bolečina je povzročena s strani lezije ali bolezni, ki prizadene somatosenzorični živčni sistem, vključujoč periferna vlakna (A beta, A delta in C vlakna) in centralne nevrone. Nevropatska bolečina prizadene med 8 in 10 odstotkov splošne populacije. Incidenca nevropatske bolečine bo najverjetneje zaradi staranja prebivalstva, povečanja incidence diabetesa mellitusa ter preživetja raka zaradi kemoterapije naraščala. Simptomi in klinični znaki nevropatske bolečine vključujejo alodinijo, hiperalgezijo, spontano bolečino, občasno kavzalgijo ali neprestano pekočo bolečino. Med pomembnejšimi mehanizmi v ozadju nevropatske bolečine poznamo neravnovesje med ekscitatornim in inhibitornim somatosenzoričnim signaliziranjem, spremembe v ionskih kanalčkih in raznolikost načinov spremembe bolečinskih signalov v centralnem živčnem sistemu. Pri pacientih z nevropatsko bolečino je prizadeta njihova kakovost življenja zaradi morbidnosti nevropatske bolečine, spopadanja z boleznijo ter farmakološkega zdravljenja. Ker ima farmakološko zdravljenje slabe rezultate tudi pri velikih dozah zdravil in vključuje veliko stranskih učinkov, se vedno bolj raziskuje učinkovitost uporabe fizioterapevtskih postopkov zdravljenja pri pacientih z nevropatsko bolečino. Med najbolj perspektivnimi in raziskanimi postopki sta TENS in kinezioterapija, vendar so rezultati nekonsistentni, učinki pa zgolj kratkoročni. Ostale metode vključujejo še nizkointenzitetno lasersko terapijo, ultrazvočno terapijo, transkranialno magnetno stimulacijo, kranialno elektroterapevtsko stimulacijo, trakcijo, manipulacijske in mobilizacijske tehnike. Zaenkrat rezultati sistematičnega pregleda literature ne dajejo nobenih trdnih dokazov zaradi slabe kakovosti študij in nekonsistentnih rezultatov (premajhni vzorci, kratoročno sledenje preiskovancev, subjektivnost metod ocenjevanja). V prihodnosti je potrebnih več visoko kakovostnih študij preučevanja učinkovitosti uporabe fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečine, le tako lahko takšne postopke vpeljemo v klinično prakso na dokazih temelječe medicine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nevropatska bolečina, fizioterapevtski postopki, učinkovitost
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1857; Prenosov: 374
Celotno besedilo (512,50 KB) |
15. Iskanje ženske identitete skozi prakso orientalskega plesaIvica Gnezda Šuligoj, 2013 Opis: Človek veliko časa svojega življenja posveča iskanju samega sebe. Svoj osebni proces
samoiskanja, ki je vezan na specifičen položaj, ki ga imam v družbi kot ženska, sem poglobila
in na novo definirala skozi prakso orientalskega plesa. Orientalski ples je ples druge kulture –
kulture Bližnjega vzhoda, vendar je skozi zgodovino postal univerzalen, ker se ga učijo in ga
plešejo ženske po vsem svetu, od Amerike na zahodu, Finske na severu ter Kitajske in
Japonske na vzhodu. Zakaj takšna popularnost in razširjenost po vsem svetu?
Naša (zahodna) kultura in vzgoja od ženske zahtevata, da v vsakdanjem življenju
sprejme številne vloge. Vse te vloge − od vloge matere, gospodinje, ljubice do vloge
zaposlene ženske – ji jemljejo energijo in čas. Ženska v sodobni (slovenski) družbi pogosto
trpi zaradi preobremenjenosti, ki je posledica neenakopravne delitve gospodinjskega dela −
ženska opravi več gospodinjskega dela kot moški, sočasno pa je aktivna v službi in gradi
kariero1
, zaradi česar ji zmanjkuje časa, da bi se posvečala samorealizaciji.
S tem, ko ženske okrepijo svoj odnos do lastnega telesa, postanejo samozavestnejše in
bolj odprte v komunikaciji do okolice. S tem procesom na nek način odkrivajo del svoje
osebnosti in telesne prvinskosti. V magistrski nalogi potrdim, da ženskam, ki plešejo
orientalski ples, slednje odpre nove dimenzije sprejemanja sebe kot subjekta in kot ženske v
družbi. To naredim skozi analizo intervjujev z desetimi orientalskimi plesalkami v Sloveniji, s
katerimi sem se pogovarjala o doživljanju in sprejemanju orientalskega plesa.
Pri svojih razlagah črpam pojme iz feministične teorije Luce Irigaray in njene razprave
o mnogoterosti in subjektivizaciji spola. Mnogoterost ženske identitete se v življenju oblikuje
skozi različne vloge. Avtorica pravi (1985), da je ženska identiteta večplastna in izmuzljiva,
pri tem pa poudarja, da nas v resnici ne bi smela zanimati končna oblika, torej identiteta kot
fiksen pojav, temveč proces izgradnje oziroma nastajanja različnih identitetnih pozicij.
Analiza intervjujev s plesalkami pokaže, da moramo žensko identiteto razumeti kot mnogoteri
pojav − kot polje prepletanja različnih vidikov in mnenj, ki pa imajo neka skupna stičišča.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: identiteta, orientalski ples, samorealizacija, telesna prvinskost, mnogoterost, subjekt
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 748; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,39 MB) |
16. |
17. Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV RadovljicaAlja Žibret Božič, 2022 Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 586; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,43 MB) |
18. |
19. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023 Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,41 MB) |
20. UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČAlja Ana Križman, 2023 Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače.
Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,15 MB) |
