101. Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programovAna David, 2017 Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter
preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in
mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo
oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene
organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih
in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči
potreben ostane brez tovrstne podpore.
V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja,
njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in
način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in
potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke
in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa.
Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri
kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob
obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne
vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati,
da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok
in mladostnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1293; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (1,96 MB) |
102. Reševanje konfliktov med otroki in staršiAna Podlipnik, 2018 Opis: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in
komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih
situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki
nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi
morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo
težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je
razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem
avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta
magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo
družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine,
komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive
družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene
povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na
Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in
otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov
staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo
in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z
otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za
prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat
tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 942; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,17 MB) |
103. Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo EvropeAna Zagožen, 2021 Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega
(arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je
predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega
priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti
in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno
priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi
skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in
politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke.
Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega
sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov
ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti
dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti
migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano,
kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna,
prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti
priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah
kot tudi v matičnih državah priseljencev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 811; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,46 MB) |
104. Modrosti iz inovacijskega podpornega okolja v javnih raziskovalnih organizacijah za upravljavce inovacijskega sistemaŠpela Stres, Robert Blatnik, Urška Fric, Karen Gladović, David Jekovec, Tomaž Justin, Mirica Karlovits, Ana Kompan, Tomaž Lutman, Urška Mrgole, Duško Odić, Levin Pal, Nina Tomić Starc, Marjeta Trobec, Jure Vindišar, Vojka Žunič, Marjeta Trobec, 2021 Najdeno v: osebi
Ključne besede: znanost, prenos tehnologij, gospodarstvo, raziskovalne organizacije, odcepljena podjetja, inovacijski sistemi
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 1333; Prenosov: 106
Celotno besedilo (4,74 MB) |
105. |
106. |
107. Vpliv odnosov med družinskimi člani na sodelovanje v družinskem podjetjuAna Krebs, 2021 Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu predstavili značilnosti družinskega podjetništva in pretehtali prednosti in slabosti te oblike podjetništva. Poglobili smo se v vez, ki jo imajo oz. nimajo nezaposleni družinski člani z družinskim podjetjem in raziskali, kako to vpliva na odnose. Poudarili smo tudi najpogostejše vzroke za konflikte in le-te povezali z rivalstvom med nasledniki in nasledstvom v podjetju.
V okviru drugega dela diplomskega dela, ki je raziskovalne narave, smo izvedli intervjuje z ustanoviteljem družinskega podjetja, njegovim sinom in ustanoviteljevo partnerko, ki ni zaposlena v podjetju. Ugotovili smo, da se poslovno in družinsko življenje velikokrat križata oz. se prepletata in je velikokrat težko ohranjati razmejitve. Vendar to ne pomeni, da podjetje posluje slabo. Boljšo izvedbo in uspeh podjetja povezujemo z dobrimi odnosi, komunikacijo in jasno zastavljenimi nalogami, ki jih ima posameznik v podjetju. To velja tudi za naslednike, kjer vzgojo povezujemo s tem, kako se nasledniki obnašajo, sodelujejo in funkcionirajo kasneje na delovnem mestu. Za vrednote, kot so marljivost pri delu, vztrajnost, sodelovanje, je pomembno, da jih nasledniki ponotranjijo že v otroštvu, saj lahko s tem presežejo rivalstvo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družinsko podjetništvo, odnosi, rivalstvo, konflikti, nasledstvo, komunikacija, sodelovanje
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,14 MB) |
108. Mobing na delovnem mestu v podjetju XAna Vukićević, 2021 Opis: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 1376; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,07 MB) |
109. |
110. |
