111. |
112. Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepaAna Ponebšek, 2021 Opis: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 1215; Prenosov: 206
 Celotno besedilo (714,20 KB) |
113. |
114. |
115. Razumevanje poskusa samomora z vidika samomorilno ogrožene osebe, svojca in strokovnjakaAna Klobučar, 2021 Opis: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti.
Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo.
Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne.
Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 986; Prenosov: 75
Celotno besedilo (510,06 KB) |
116. VPLIV ELEKTROFIZIOLOŠKIH IN FIZIOTERAPEVTSKIH METOD NA IZBOLJŠANJE MOTORIČNIH FUNKCIJ PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPIAna Keršmanec, 2022 Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 971; Prenosov: 112
Celotno besedilo (576,35 KB) |
117. POMEN MOTIVACIJE V PROCESU FIZIOTERAPEVTSKE REHABILITACIJE PO MOŽGANSKI KAPIAna Pevec, 2022 Opis: Uvod in namen:. Po možganski kapi se pacienti spoprijemajo z različnimi stopnjami invalidnosti in potrebujejo fizioterapevtsko rehabilitacijo. Posameznike, ki so doživeli možgansko kap, pogosto opisujejo kot apatične, nezainteresirane in brez motivacije. Motivacijske strategije so namenjene spodbujanju k sodelovanju, medtem ko lahko njihova vključitev v rehabilitacijski proces vodi do boljših rezultatov rehabilitacije po možganski kapi. Namen diplomske naloge je s pomočjo literature proučiti pomen motivacije pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije in preveriti učinkovitost motivacijskih strategij. Metode: V diplomski nalogi je v predstavljena strokovna in znanstvena literatura, pridobljena v podatkovnih zbirkah PubMed, COBISS, ScienceDirect, Google Scholar in ResearchGate. Pri izbiri literature smo upoštevali vključitvena in izključitvena merila. Rezultati: Uporaba motivacijskih strategij vpliva na povečanje sodelovanja pacienta po možganski kapi v procesu fizioterapevtske rehabilitacije. Pacienti z visoko stopnjo motivacije imajo boljše rezultate in izid rehabilitacije, medtem ko je motivacija odvisna od več dejavnikov. Uporabnost: Predstavitev učinkovitosti motivacijskih strategij in pomena motivacije v procesu fizioterapevtske rehabilitacije po možganski kapi. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju motivacije v procesu rehabilitacije po možganski kapi in učinkovitosti motivacijskih strategij.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: motivacija za rehabilitacijo po možganski kapi, motivacijske strategije pri rehabilitaciji po kapi, pomen motivacije, motivacijski dejavniki pri pacientih po možganski kapi
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 99
Celotno besedilo (469,95 KB) |
118. Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove praviceAna Čermelj, 2021 Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 1127; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,61 MB) |
119. Vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocihAna Glušič, 2021 Opis: V magistrski nalogi obravnavam vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocih. Predstavljam kvalitativno raziskavo, v okviru katere so otroci v eksperimentalni in kontrolni skupini enajst dni zapored prepevali izbrano pesem. V eksperimentalni skupini so otroci ob petju pesem spremljali ob avdio-video vsebini, v kontrolni skupini pa so peli brez nje. Prvi in zadnji dan raziskave sem otroke opazovala in izvedla prirejen test glasbenih sposobnosti po E. E. Gordonu. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so otroci v kontrolni skupini, kjer ob petju niso uporabljali avdio-video vsebine, intonančno bolj točno zapeli izbrano pesem, medtem ko je bila pesem v obeh skupinah ritmično primerljivo dobro izvedena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: multimedija, e-izobraževanje, predšolski otroci, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, melodični posluh
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 985; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,60 MB) |
120. Epidemija covid-19 kot priložnost za spremenjeno komuniciranje v prostovoljnih gasilskih društvihAna Ajdič, 2021 Opis: Že od pomladi 2020 se v Republiki Sloveniji in po svetu spopadamo z izzivom covid-19. Zaradi zajezitve širjenja virusa je omejeno gibanje ljudi in posledično delovanje prostovoljnih gasilskih društev (PGD). V magistrski nalogi smo se osredotočali na komuniciranje med vodstvom in gasilci PGD z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v času pred in med epidemijo. Iz rezultatov, pridobljenih iz intervjujev predsednikov Dolenjske regije, je razvidno, da je imela epidemija pri večini PGD na tem območju zaradi omejitev druženja vpliv na komuniciranje. Združili smo predloge intervjuvancev in jih bomo posredovali na Gasilsko zvezo Slovenije, da jih bodo preučili in PGD v Sloveniji posredovali usmeritve za izboljšane komunikacije med vodji in člani PGD.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prostovoljna gasilska društva, komuniciranje, vodenje PGD, uporaba IKT, epidemija covid-19
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1035; Prenosov: 221
Celotno besedilo (2,42 MB) |
