131. |
132. Nastajanje evropske integracije kot podlaga za mir v EvropiAna Proj, 2022 Opis: Eden izmed prvih večjih dosežkov evropske integracije je bilo varnostno zavezništvo z ustanovitvijo zveze NATO. Istega leta (1949) se je 10 zahodnoevropskih držav povezalo z namenom spodbujanja demokracije in uveljavljanja pravne države ter ustanovilo Svet Evrope. Gre za eno izmed največjih in najstarejših evropskih organizacij, ki pa ni edina, ki je zaslužna za spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami. Nastanek evropskega povezovanja temelji tudi na t. i. ustanovnih očetih, ki so dali navdih za oblikovanje Evrope, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in pripravljenosti na povezovanje bi bila lahko usoda Evrope precej drugačna. Sprva gospodarski projekt, ki je postopoma prerasel v Unijo, danes ureja tudi področja, kot so podnebje, kmetijstvo, pravosodje itd. V obdobju njenega delovanja so bile sprejete številne pogodbe, ki so omogočile institucionalne spremembe in hitrejši razvoj. Evropska unija, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala na podlagi skupnih vrednot, ki so določene v 2. členu Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah. Dokumenta poudarjata šest temeljnih vrednot, ki služijo tudi kot moralne norme pri uresničevanju zastavljenih ciljev Unije. Udejanjanje zapisanih vrednot, ki nas povezujejo in nam dajejo temelje za spoštovanje bogate kulturne raznolikosti, je v interesu vseh, saj le s tem lahko uspešno prispevamo h krepitvi solidarnosti med državami članicami EU. Nemalokrat pozabimo, da EU ni sinonim za Evropo in da za mir v Evropi niso zaslužni samo Evropejci, ampak tudi številni drugi posamezniki ter meddržavne organizacije, ki so krojile demokratični napredek, med drugim tudi v obliki krepitve varovanja človekovih pravic na evropskih tleh. Kljub občasnim nazadovanjem je evropska integracija napredovala vrsto let v obliki skupnega premagovanja ovir in predvsem medsebojnega sodelovanja evropskih držav. S tega vidika bi lahko rekli, da je bila evropska integracija uspešna ne samo na svoji celini, pač pa je pomembno vplivala tudi na združevanje na drugih celinah
Najdeno v: osebi
Ključne besede: NATO, Svet Evrope, Evropska Unija, evropska integracija, Lizbonska pogodba, Listina EU o temeljnih pravicah
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (485,13 KB) |
133. |
134. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 75
Celotno besedilo (552,16 KB) |
135. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upraviAna Jurjevčič, 2022 Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,20 MB) |
136. |
137. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebamiAna Staniša, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 97
Celotno besedilo (4,42 MB) |
138. |
139. |
140. Gentrifikacija središča LjubljaneAna Hekič, 2023 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je gentrifikacija, aktualen urbani proces, ki se odvija v številnih mestih širom sveta. V delu predstavimo definicije gentrifikacije različnih avtorjev in jih podkrepimo z opisom družbenih in fizičnih sprememb, ki jih gentrifikacija prinaša. Gentrifikacijo najprej podrobneje predstavimo na primerih treh tujih mest: New York, London in Berlin, kasneje pa tudi na primeru dveh območij v Ljubljani: Tabor in Tobačna. Na kratko povzamemo zgodovino urbanističnega razvoja Ljubljane ter poleg vključimo še tri procese, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovali središče Ljubljane: globalizacija, turistifikacija in airbnbizacija. Z anketiranjem lokalnih prebivalcev središča Ljubljane in izvedbo poglobljenih intervjujev s posamezniki predstavimo vpliv gentrifikacije na kvaliteto življenja v središču ter njene posledice. Kot najbolj očitne posledice gentrifikacije, s katerimi se sooča središče Ljubljane in njeni prebivalci, izpostavimo stanovanjsko problematiko, težave z dostopnostjo osnovnih storitev, odseljevanje lokalnih prebivalcev in izginjanje lokalne identitete središča Ljubljane. Poleg omenjenih negativnih posledic smo poskušali prikazati tudi morebitne pozitivne vplive gentrifikacije na območje, kot je na primer revitalizacija degradiranih območij ter obnova starih in zapuščenih stavb. Kot ugotovimo, je gentrifikacija proces, kateremu se sodobna mesta težko popolnoma izognejo, je pa za ohranjanja lokalne identitete mesta pomembno, da se negativne posledice poskuša pravočasno omejiti. Ključno rešitev za to vidimo v načinu sprejetja strožjih regulativ na nivoju države in Evropske unije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gentrifikacija, središče Ljubljane, turistifikacija, airbnbizacija, globalizacija, turistična gentrifikacija, stanovanjska problematika, lokalna identiteta mesta
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 638; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,90 MB) |
