61. Fizioterapevtska obravnava bolnikov z multiplo sklerozoAna Mesojedec, 2019 Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja, za katero je značilnih več potekov in stopenj. Bistvo obravnave bolnikov z MS, ki imajo težave s kronično šibkostjo, nestabilno hojo in slabšo koordinacijo, je fizioterapevtska obravnava. Le-ta med drugim vključuje kinezioterapijo, respiratorno fizioterapijo, protibolečinsko terapijo, hidroterapijo, raztezanje in zmanjševanje oviranosti pri hoji z uporabo pripomočkov za hojo. Metoda dela v nalogi je bila pregled literature. Angleška literatura je bila iskana v podatkovni bazi PubMed. Pregled ustrezne literature je pokazal, da je optimalen fizioterapevtski program za obravnavo bolnika z MS prilagojen težavam in ciljem posameznega bolnika. Skupinske vadbe pozitivno vplivajo na ravnotežje, funkcionalni status, spastičnost, utrujenost in kakovost življenja oseb z MS. FES (funkcionalna električna stimulacija) statistično pomembno izboljša padajoče stopalo in stabilnost kolka, zmanjša vpliv MS in pogostost padcev. S treningom prostovoljne maksimalne mišične kontrakcije lahko dolgotrajno povečamo mišično moč bolnikov z MS. S treningom inspiratornih in ekspiratornih mišic lahko bolniki z MS izboljšujejo mišično moč dihalnih mišic ter tako zmanjšujejo utrujenost. Terapevtska vadba v vodi povečuje funkcionalne sposobnosti, ravnotežje in zaznavanje utrujenosti pri bolnikih z MS. Iz uporabljene literature lahko sklepamo, da ima fizioterapevtska obravnava bolnikov z MS velik pomen za kakovost njihovega življenja. Na področju optimalnih metod in postopkov pri fizioterapevtski obravnavi bolnikov z MS so potrebne nadaljnje raziskave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: multipla skleroza, fizioterapija, rehabilitacija, kakovost življenja bolnikov z MS, funkcionalne sposobnosti
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4674; Prenosov: 604
 Celotno besedilo (627,86 KB) |
62. Varstvo človekovih pravic v Latinski AmerikiAna Rezar Dečman, 2019 Opis: Zaradi razvoja družbe in velikih kršitev človekovih pravic se je v zgodovini povečala kompleksnost in hkrati standard varstva človekovih pravic, razvilo se je več sistemov na različnih ravneh, nacionalni, regionalni, globalni in več modelov ustavne ureditve. Za razumevanje varstva človekovih pravic Latinske Amerike je torej treba poznati nacionalne sisteme posameznih držav ter Medameriški sistem varstva, ki se je razvil na regionalni ravni. Namen diplomskega dela je spoznati sisteme ustavne ureditve v Latinski Ameriki ter Medameriški sistem varstva človekovih pravic. Kot cilj so bile zastavljene tri hipoteze in vse tri z uporabo analitične in primerjalne metode tudi potrjene. Države Latinske Amerike imajo različne nacionalne oziroma ustavne ureditve. Človekove pravice, vsebovane v ustavi, imenujemo tudi ustavne ali temeljne pravice, varuje jih ustava in v primeru kršitev predvideva ustavno varstvene zahtevke, ki so v določenih ustavnih sistemih samo na višjih instancah zaupani v ustavnosodno presojo organu odgovornemu za ustavnosodno presojo. V Latinski Ameriki se tako pojavlja difuzni, koncentrirani ter mešani model ustavnosodne presoje. Največkrat pa se kot oblika ustavnega varstva pojavi postopek oziroma zahtevek amparo poleg zahtevkov habeas corpus in habeas data. Temeljna organizacija Medameriškega sistema je OAD, ki na območju držav podpisnic njenih aktov s pomočjo Medameriške komisije in Medameriškega sodišča varuje človekove pravice, zapisane v aktih. V primerjavi regionalnih sistemov med Latinsko Ameriko in Evropsko unijo ima slednja višji standard varstva človekovih pravic, saj so na tem območju razviti kar trije sistemi, katerih naloga je varstvo človekovih pravic, hkrati pa je akte Sveta Evrope ratificiralo več držav v primeru Medameriškega sistema.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 2298; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,80 MB) |
63. MOTIVACIJSKI IN PSIHOTERAPEVTSKI VIDIKI V FIZIOTERAPIJIAna Horjak, 2019 Opis: Namen naloge je proučiti psihoterapevtski vidik v fizioterapiji, prepoznati razloge nezadostne motiviranosti za vključevanje v fizioterapevtske aktivnosti in neupoštevanje pomembnosti fizioterapije med pacienti ter ugotoviti, na kakšen način izboljšati motivacijo pacientov. Uporabljeni sta metoda intervjuja v okviru študije primera in metoda lastnega opazovanja. Ugotavljamo, da so razlogi za nezadostno motiviranost za fizioterapijo med pacienti z multiplo sklerozo družinske obveznosti in natrpan način življenja, prav tako tudi fizioterapevt ni dovolj motiviran za doseganje sprememb pri intervjuvanih pacientih z multiplo sklerozo. Naloga je aplikativno uporabna za fizioterapevte, prispeva spoznanje, da fizioterapevt vzpostavi motivacijski odnos s pacienti z multiplo sklerozo in ponudi preventivne rešitve za preprečevanje funkcionalnosti upada, kar se je v naši raziskavi pokazalo kot potreba po izboljšavi dela fizioterapevta s pacienti z multiplo sklerozo z vidika doseganja učinkov motiviranosti za fizioterapijo. Uporabnost naloge se kaže za oblikovalce predpisov, da bi na podlagi spoznanj raziskave omogočili subvencioniranje fizioterapije s strani države in omogočili brezplačno dostopnost fizioterapevta na ravni lokalne skupnosti. Zaradi omejitve študije primerov na paciente z multiplo sklerozo na območju Domžal ugotovitev kvalitativne raziskave o motivacijskih in psihoterapevtskih vidikih ne moremo posplošiti na območje Republike Slovenije. Za to so potrebne nadaljnje raziskave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: motivacija, psihoterapevtski vidiki v fizioterapiji, multipla skleroza, kognitivno-vedenjska terapija
Objavljeno: 11.10.2019; Ogledov: 3509; Prenosov: 353
Celotno besedilo (452,72 KB) |
64. |
65. |
66. |
67. |
68. |
69. |
70. |
