Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalna in organizacijska razmejitev med državno in nedržavno upravo
Ariana Arifi, 2017

Opis: Funkcionalno gledano predstavlja državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni, v organizacijskem smislu pa gre za skupek izvršilnih in upravnih organov in organizacij, preko katerih država uresničuje svoje naloge. Zakoni, ki predstavljajo okvir za delovanje organov in organizacij v okviru državne uprave so predvsem Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o Vladi Republike Slovenije. Če klasificiramo funkcije državne uprave po njihovem razvoju skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da ima državna uprava klasično regulatorno funkcijo ter servisno in razvojno (pospeševalno) funkcijo, ki sta novejši funkciji. Sodobna državna uprava zaradi spoznanja, da lahko določene elemente celo regulatorne funkcije, ki je bila na začetku razvoja državne uprave izključno v pristojnosti državne uprave, bolj učinkovito in hitreje opravljajo različne nedržavne organizacijske strukture, zato niti ene od funkcij ne opravlja več v celoti sama, ampak to počne s pomočjo nedržavnih organizacijskih struktur, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javna podjetja in zbornice. Organizacijsko te nedržavne oz. paradržavne organizacijske strukture ne sodijo v državno upravo, vendar pa so na državo tesno funkcionalno vezane, saj jih država ustanovi s svojim aktom, načeloma se financirajo iz državnega proračuna, v njih država izvršuje ustanoviteljske pravice in izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, državna uprava, javno pooblastilo, nedržavna uprava
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3115; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (463,61 KB)

2.
Problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji
Ariana Šuc, 2019

Opis: Diplomska naloga obravnava problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti s kratico "ZMZ-1". V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji pričajoče diplomsko delo, s pomočjo deskriptivne metode, tudi opiše in ponazori. Republika Slovenija je država članica Evropske unije, ki stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, kar bi posledično pomenilo tudi enoten sistem politike mednarodne zaščite ter s tem uveljavitev vsaj enakih minimalnih standardov na področju azila. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce hiter, pravičen in pošten, kar pa v praksi, na žalost, pogosto ne drži. Bistvenega pomena je zavedanje pomembnosti mednarodne zaščite ter soočenja s problemi, s katerimi se na tem področju srečujejo njeni prosilci v Republiki Sloveniji. Nedvomno bi bilo potrebno nameniti večjo pozornost vzdrževanju in zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer, še posebno pri problematiki namestitve mladoletnih tujcev v centrih za tujce (tistih s spremstvom, kot tudi brez spremstva). Prav tako še vedno ni bila sprejeta sistemska oblika nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva. V praksi je nadalje zaznati problem s čakanjem na sprejem prošenj za mednarodno zaščito. Pojavljajo se tudi problemi z odvzemom prostosti. Dodana vrednost naloge je zagotovo izjava Tamare Erjavec, zakonite zastopnice za mladoletnike (poglavje 5.1.3), ki pojasni svoje stališče ter mnenje do problema sistemske oblike nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva iz svojih lastnih izkušenj, zbranih med delom na omenjenem področju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 1696; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (622,87 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh