121. Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EUNina Šebenik, 2017 Opis: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč. Najdeno v: osebi Ključne besede: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3825; Prenosov: 278 Celotno besedilo (2,60 MB) |
122. Pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezikaSabina Bauman, 2016 Opis: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi. Najdeno v: osebi Ključne besede: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2340; Prenosov: 166 Celotno besedilo (1,15 MB) |
123. Ilegalne migracije beguncev v države Evropske unijeTina Urdih, 2017 Opis: Evropa se sooča z množičnim prihodom beguncev, ki bežijo s svojih domov pred konflikti in vojnami, ker je njihovo življenje in življenje njihovih otrok ogroženo. Prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoja življenja in potrebujejo našo pomoč. V vsakdanjih pogovorih se najpogosteje uporablja izraza begunec ali migrant in dejansko strokovnjaki govorijo o t. i. mešanih migracijskih tokovih, saj so poti proti Evropi združili tako ljudje, ki bežijo, da si rešijo življenje (begunci), kot tudi ljudje, ki svoje domove zapuščajo v želji po boljšem življenju (ekonomski migranti). V svetu dnevno narašča število kriznih žarišč, ki so posledica človekovih dejanj ali naravnih nesreč in ki številne prisilijo k odhodu iz svoje države. V Evropi se širi ustvarjanje negativne klime. Večinska politika in mediji jih predstavljajo kot grožnjo, ki bo Evropejcem ogrožala njihovo kulturo in povečala kriminal. Magistrsko delo je posvečeno razpravi begunske problematike, s katero se srečuje Evropska unija in njene države članice. Najdeno v: osebi Ključne besede: begunci, mednarodne migracije, migracijska politika, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 5025; Prenosov: 372 Celotno besedilo (1,80 MB) |
124. Ustavni sistem AzerbajdžanaVanessa Cilenšek, 2017 Opis: V sami osnovi se ustavni sistem Azerbajdžana lahko primerja z ostalimi evropskimi ustavnimi sistemi, vendar pa obstajajo določena odstopanja. Prvo odstopanje se kaže že v samem poteku zgodovinskih dogodkov in legi države. Zgodovinski dogodki so Azerbajdžan uvrstili pod države, ki so nekoč bile del visoko razvitih civilizacij in bile podvržene različnim ozemeljskim oblikovanjem pod poveljevanjem različnih vladarjev. Obdobje prazgodovine je pustilo na ozemlju Azerbajdžana kar nekaj dokazov, ki pričajo o prvotnih ljudstvih. Tako je jama Azykh zakladnica ostankov iz prazgodovinskega obdobja, ki kažejo na to, da so tam živela najprej primitivna ljudstva. Eden izmed dokazov je ostanek čeljusti deklice. Kasneje so se na ozemlju Azerbajdžana pojavile prve tri države, sledilo pa je obdobje vladavine Medijskega kraljestva in Sasanidskega imperija. V 90. letih je ozemlje Azerbajdžana pripadalo Sovjetski zvezi, ki je s svojo oblastjo ozemlje zaznamovala v največjem obsegu. Lenin, ki je bil eden izmed voditeljev Sovjetske zveze, je zaznamoval tamkajšnje ljudstvo z grobo in nečloveško politiko. Želja po osamosvojitvi, ki so jo Azerbajdžanci za kratek čas leta 1918 sicer tudi doživeli, je spet obrodila sadove, ko je prišlo do razpada Sovjetske zveze. Tako je leta 1995 nastopila prva ustava Azerbajdžana, katera se je že takoj zavzemala za človekove pravice in svoboščine in v tem smislu sledila evropskim ustavnim ureditvam. Poleg tega pa se njena oblast deli na tri veje, tako kot jih po načelu delitve oblasti poznamo tudi v Sloveniji - sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Ustavni sistem Azerbajdžana ima tudi svoje lastno Ustavno sodišče, ki je ločeno od ostalih sodnih organov. Ustava Azerbajdžana pozna tudi ustavno pritožbo. Najdeno v: osebi Ključne besede: ustave, ustavni sistemi, primerjalno ustavno pravo, ustavna sodišča, zgodovina, Azerbajdžan, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2941; Prenosov: 241 Celotno besedilo (616,19 KB) |
125. Pravice otrokLea Polak, 2016 Opis: Otrokove pravice so človekove pravice in jih je potrebno spoštovati. Poleg temeljnih človekovih pravic in svoboščin so za otroke določene še posebne, specialne pravice, ki jih otroci uživajo zaradi svoje nedoraslosti in ranljivosti. Prav zaradi tega je otroka potrebno primerno zaščititi pred vsemi oblikami izkoriščanja, zato je otrokom namenjeno posebno varstvo in skrb.Doba otroštva je doba odraščanja, učenja in igre in odrasli so tisti, ki morajo poskrbeti za otrokovo lepšo prihodnost.Otrokove pravice so urejene s številnimi mednarodnimi dokumenti: Deklaracija o otrokovih pravicah, Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic. Kljub tako široki ureditvi še vedno prihaja do kršitev otrokovih pravic v okviru družine, državnih institucij in organizacij ter v krogu njihovih vrstnikov. V takih primerih ima država pristojnost, da poseže v take razmere in kaznuje kršitelje. Poleg države obstaja še vrsta nevladnih organizacij, ki spremlja uresničevanje otrokovih pravic in otrokom nudi pomoč v primeru kršitev njihovih pravic. Najdeno v: osebi Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2519; Prenosov: 252 Celotno besedilo (667,01 KB) |
126. Varstvo človekovih pravic na KosovuShqipe Shala, 2017 Opis: Človekove pravice, medsebojno povezane in odvisne ter nedeljive, naj bi človeku pripadale že po njegovi naravi - vsak posameznik naj bi jih samodejno pridobil že ob rojstvu. Pripadajo vsakemu človeku, omogočiti in ustrezno zavarovati pa mu jih mora država. Vsesplošno priznana pravica, ki izhaja prav iz splošnih človekovih pravic, je pravica do varstva človekovih pravic.Na Kosovu varstvo človekovih pravic počasi napreduje. Parlament je med drugim le sprejel potrebne zakonske spremembe za vzpostavitev posebnega sodišča, ki bo raziskovalo obtožbe o hudih vojnih zločinih(čaka se končna odobritev nizozemskega parlamenta). Kosovo je doseglo majhen napredek pri programih vključevanja povečanega števila Romov, Aškalov in Egipčanov, ki so bili prisilno izgnani iz Nemčije in drugih evropskih držav. Z grožnjami in ustrahovanji se soočajo novinarji, pregoni teh kaznivih dejanj pa so počasni. Še naprej ostajajo napetosti med Srbi in kosovskimi Albanci. Velika težava je tudi nasilje v družini. Število pritožb pri instituciji ombudsmana se je leta 2016 glede na predhodno leto sicer zmanjšalo. Institucija ombudsmana Kosova dobi največ pritožb glede pravice do poštenega in nepristranskega sojenja, najbolj odzivni na pisma ombudsmana Kosova pa so misija EULEX, ministrstvo za pravosodje, Center za socialno delo v Prištini, vladna komisija za preverjanje statusa vojnih veteranov in invalidov,občina Đakovica in Univerzitetni klinični center Kosova. Ustavno sodišče kot zadnji organ ustavnega reda Kosova s svojim delovanjem veliko pripomore h graditvi demokratične družbe na Kosovu, ki temelji na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanju načela delitve oblasti. Najdeno v: osebi Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2281; Prenosov: 161 Celotno besedilo (1,82 MB) |
127. |
128. Pravni in zgodovinski pregled nasilja v družini v SlovenijiDamjan Petrič, 2012 Najdeno v: osebi Ključne besede: družina, oblike nasilja, vrste nasilja, ukrepi za zaščito žrtve, sankcioniranje storilca, mednarodna primerjava, zgodovinski pregled in obravnava nasilja v družini, kazniva dejanja nasilja v družini, prekrški nasilja v družini Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2726; Prenosov: 183 Celotno besedilo (2,09 MB) |
129. |
130. |