Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavodu
Damjana Zupan, 2010

Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih. To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji. V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (962,22 KB)

32.
Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov
Sašo Murtič, 2012

Opis: Medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov v transportu je kompleksna in zahtevna naloga, ki od udeležencev v procesu izvajanja logističnih postopkov transporta zahteva specifična znanja, sposobnosti ter poslovne spretnosti. Obseg in vrsta logističnih procesov, vezanih na transportno dejavnost, je tako širok in zahteven, da smo se v nalogi omejili le na obravnavo logističnih procesov v cestnem transportu in vanj vključili organizacijo transporta, povezano s špedicijo in dejavnostmi, ki so nujne za izvedbo transporta. Delno in le teoretično smo se naslonili na dejavnosti skladišča, postopke nakladanja, prekladanja tovora, zavarovanja tovora ter nekatere druge ožje vrste logističnih procesov, ki so vezani za transport. Vsi ti postopki imajo časovno in prostorsko dimenzijo in zahtevajo sposobnost organizirati delo, poznavanje medorganizacijskih postopkov in povezav, poznavanje in obvladovanje tujih jezikov, domače in tuje kulture ter poslovnih običajev, poznavanje pravnih in drugih predpisov ter vrste drugih spretnosti, potrebnih za uspešno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Gre za logistične aktivnosti, ki tvorijo skupek natančno načrtovanih, med seboj koordiniranih, reguliranih in kontroliranih storitvenih aktivnosti, ki povezujejo vse postopke transporta, od pošiljatelja tovora do prejemnika tovora, z že vnaprej določenim ciljem, da se logistične procese opravi z minimalnimi vloženimi sredstvi ter da se z minimalnim potencialom maksimalno zadovoljijo zahteve naročnika. Podatke za preverjanje, analiziranje in pridobivanje odgovorov na vprašanja, povezana s transportom, smo z neposrednimi stiki in anketno raziskavo pridobili pri podjetjih, gospodarskih družbah in posameznikih (transportnih organizacijah), ki jim je transport osnovna dejavnost. Znanstvena, strokovna in druga razpoložljiva literatura je bila v pomoč za pripravo anketnega vprašalnika. Naša naloga je bila ugotoviti, ali v Sloveniji obstaja enoten model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportni dejavnosti. Žal so pridobljeni podatki dali relevantne dokaze, da transportne organizacije v Sloveniji nimajo izdelanega modela enotnega obvladovanja logističnih procesov. Zato smo z raziskavo in pregledom znanstvene literature, s pregledom dostopnega gradiva podjetij, gospodarskih družb in posameznikov, ki se ukvarjajo z organizacijo transporta in izvajanjem logističnih procesov, s pregledom predpisov in posameznih pogodb ter z anketno raziskavo poskušali dognati stanje medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov in na podlagi tega poiskati možnosti za pripravo ustreznega modela, ki bi transportne organizacije povezal in omogočil enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Za ugotavljanje dejanskega stanja in preverjanje ustreznosti pridobljenih podatkov smo postavili šest hipotez, ki so bile podlaga za pripravo anketnih vprašanj. Pripravljen anketni vprašalnik smo po elektronski in klasični pošti pošiljali transportnim organizacijam (podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom), ki jim je transport osnovna dejavnost. Odgovore smo prejemali enako. Število prejetih izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo zadostno za analizo in preučitev organizacijskega stanja v transportu. Iz pridobljenega gradiva ter kvantitativne, faktorske in regresijske analize smo spoznali , da so bile hipoteze pravilno postavljene, rezultati raziskave pa so potrdili našo predpostavko, da v Sloveniji ne obstaja ustrezen model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportu. Ugotovili smo, da je pri transportu ljudi in njihove prtljage stanje povsem drugačno, saj država prek gospodarske zbornice razpiše koncesije za šolske in redne potniške linije in jih razdeli prevoznikom po ustreznem ključu ali po izpolnjevanju zahtevanih kriterijev. Določen je postopek izvedbe transporta potnikov in dosežena cena za opravljeno storitev, kar za transport blaga ni mogoče uporabiti, saj je transport blaga prepuščen trgu ponudbe in povpraševanja. Ugotovitve v raziskovalnem procesu so bile podlaga za iskanje novih gradnikov in pripravo sodobne paradigme, ki bi omogočila izdelavo ustreznega modela. Ocenjujemo, da bi bilo splošno sprejet in potrjen model mogoče ponuditi vsem udeležencem v transportu v obliki predpisa, ustrezne edukacije ali kot model uspešne transportne prakse. Država bi lahko prek gospodarske in obrtne zbornice zagotovila enake možnosti medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportu in v ta namen pripravila lokacijsko podlago za izvajanje logistične dejavnosti. Država to lahko naredi z državnim prostorskim načrtom, s katerim bi v prostor (podobno kot Luka Koper) umestila logistične centre, ki bi omogočili obvladovanje logističnih procesov in zagotovili vsaj približno enake možnosti vsem udeležencem v transportni dejavnosti. Slovenija bi lahko delovala kot enotna logistična platforma, kar ji nedvomno omogoča njena geografska in prostorska umeščenost. Ugotovitev neurejenega stanja je ustrezna podlaga za reorganizacijo in porazdelitev transportnega območja ter za ustanovitev organizacije ali združenja, ki bi skrbelo za enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Statistična, faktorska in regresijska analiza pridobljenih podatkov so dale dovolj podlage in argumentov za pripravo nove paradigme, ki bi rabila kot vodilo podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom v medorganizacijskem obvladovanju logističnih procesov. Model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov je prispevek znanosti, ki bo poskušal vsaj delno urediti stanje na tem področju. Zavedamo se, da je to dolgotrajen in nenehno spreminjajoč se proces, vendar smo prepričani, da je skrajni čas, da vsaj modelno poskusimo pomagati udeležencem v transportu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: medorganizacijsko povezovanje, obvladovanje logističnih procesov, logistika, model, človeški viri, medsebojna komunikacija, medsebojno zaupanje, paradigma
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1026; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

33.
Spodbujanje ustvarjalnih dosežkov študentov
Aldijana Dizdarević, 2011

Opis: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji razvoj fakultete.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (501,32 KB)

34.
Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoli
Nadja Pahor Bizjak, 2009

Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti. Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti. Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na Demingovem PDCA ciklu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1387; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

35.
Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnosti
Emanuela Petković, 2013

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 2288; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1016,76 KB)

36.
37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh