11. |
12. |
13. Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavoduDamjana Zupan, 2010 Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem
mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove
sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva
zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske
klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih.
To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so
ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje
delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji.
V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo
zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen
organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega
pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu
zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se
to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna
in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava
mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je
gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno
naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na
vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna
klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno
preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični
del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na
zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate
raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 870; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (962,22 KB) |
14. Moška želja po vitkih ženskih telesihDamjana Šegina, 2015 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale
lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna
ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim
videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija
itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali
so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi
strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih
idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in
življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki
spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in
njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v
empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z
njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali,
kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo
oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v
mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,47 MB) |
15. Pomembnost prvega vtisa za kupcaDamjana Kosmač, 2017 Opis: Prodaja blaga in storitev se je v zadnjih letih močno spremenila. V letih se je na trgu
razvilo veliko ponudnikov blaga in storitev, med katerimi lahko potrošniki izbirajo.
Zaradi močne konkurence na trgu je ponudnikom postalo pomembno, da kupcem
ponudijo nekaj več. Več kot le dobro ceno in kvaliteto. S kupcem se trudijo stkati
dolgotrajen odnos, saj bodo le na ta način preprečili, da bi potrošnik ob naslednjem
nakupu odšel k konkurenci. Pri prodaji je pomemben vsak korak prodajnega postopka, še
najbolj pa je pomemben prvi vtis poslovalnice in prodajnega osebja. Prvi vtis je
pomemben tako na poslovnem področju kot tudi v zasebnem življenju, saj ga je vedno
težko spremeniti. Raziskave so namreč pokazale, da si prvi vtis o nekom ustvarimo v
prvih sekundah, ko ga spoznamo, in ta vtis vpliva na to, ali ga želimo bolje spoznati ali
ne. Potrošnikom je všeč, če je prodajno osebje vizualno urejeno, izobraženo, prijazno ter
predano svojemu delu. Poleg prodajnega osebja pa jim je pomembna tudi zunanja in
notranja urejenost prodajalne. Zunanjost je tista, ki komunicira s potrošniki, da sploh
vstopijo v poslovalnico, notranjost pa mora biti načrtno urejena, saj mora biti oblikovana
tako, da pritegne pozornost kupca in ga opogumlja, da se začne zanimati za razstavljene
izdelke.
Cilj diplomske naloge je ugotovili, v koliko je kupcem pomemben prvi vtis, ki ga
ustvarita prodajalec in prodajalno mesto ter kolikšno vlogo ima urejenost prodajalcev in
prodajalne pri njihovem nakupnem odločanju. To smo z izvedeno raziskavo tudi
ugotovili. Rezultati so nas pripeljali do ugotovitev, da je kupcem pomemben pozdrav ter
urejenost prodajalca in prodajalne, ter da na nakupno odločanje najbolj vpliva nevljudnost
prodajalca ter slab prvi vtis.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prodajalci, potrošniki, prvi vtis, prodajni postopki, prodajni prostori, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 91
Celotno besedilo (857,87 KB) |
16. Most med izobraževanjem in trgom delaDamjana Gruden, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB) |
17. Medgeneracijska komunikacija in njen vpliv na odnose med zaposlenimiDamjana Polovič, 2017 Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacija, medgeneracijska komunikacija, medsebojni odnosi, konflikti, veterani, otroci blaginje, generacija X, generacija Y, generacija Z, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,08 MB) |
18. Spremembe v poslovanju transportnega podjetja po vpeljavi programa za sledenje vozilDamjana Novak, 2018 Najdeno v: osebi
Ključne besede: menedžment, oskrbovalne verige, logistika, tovorni transport, transportni stroški, informacijsko-komunikacijske tehnologije, IKT, upravljanje, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 980; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,60 MB) |
19. Svoboda združevanja v praksi Evropskega sodišča za človekove praviceDamjana Roblek, 2020 Opis: Človekove pravice so predvsem v razvitem delu sveta postale samoumevne in zdelo se je, da nam jih nihče ne more vzeti. Vendar se je vse spremenilo, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. V Sloveniji sta bila sprejeta Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepoved gibanja zunaj občin, ob katerem smo se šele začeli zavedati, kako zastrašujoč pomen ima beseda omejitev. Omejitev gibanja in zbiranja sicer ni neposredno povezana s pravico do svobode združevanja, a jo močno zaznamuje. Z magistrskim delom želimo dokazati, da zakonska ureditev pravice v skladu z mednarodnimi standardi prinaša njeno učinkovito uresničevanje v praksi. Prav s proučevanjem te pravice lahko spoznamo stanje demokracije v zadevni državi. Ugledne evropske institucije, ki delujejo že več desetletij ter so v vseh letih pridobile veliko znanja in strokovnosti, so pripravile teoretična izhodišča o pravici do svobode združevanja, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice razvija in pojasnjuje skozi sodno prakso. Sodišče vedno poudarja, da mora biti omejitev te pravice upravičena in sorazmerna s ciljem, ki ga želi doseči, saj neupravičene omejitve človekovih pravic zapuščajo posledice tako v družbi kot pri posameznikih. Zaradi omejitev, ki jih doživljamo v času pandemije, si danes lahko predstavljamo, kako bi bilo živeti brez uživanja človekovih pravic, in močno upamo, da nismo ponovno na začetku poti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: svoboda združevanja, združenje, predpisano z zakonom, politične stranke, sindikalne organizacije, verska združenja
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 743; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,30 MB) |
20. |
