21. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023 Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete. Najdeno v: osebi Ključne besede: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice Objavljeno: 13.10.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 31 Celotno besedilo (1,45 MB) |
22. BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJEŠpela Topolnik, 2023 Opis: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika. Najdeno v: osebi Ključne besede: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani Objavljeno: 14.10.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 25 Celotno besedilo (810,28 KB) |
23. UPORABA PSIHADELIKOV V PSIHOTERAPIJIMaša Kužnik, 2023 Opis: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih
bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja
uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so
ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre
rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim
boleznim.
Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct,
PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo
uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS).
Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno
izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza
prebranega gradiva.
Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih
413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko
zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov
randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih
randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih
študij.
Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za
zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med
najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov
potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je
v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske
stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri
študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov
potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na
koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave. Najdeno v: osebi Ključne besede: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja Objavljeno: 21.10.2023; Ogledov: 435; Prenosov: 26 Celotno besedilo (775,73 KB) |
24. VPLIV RAZLIČNIH STILOV VZGOJE NA ČUSTVENI, OSEBNOSTNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKATjaša Fatur, 2023 Opis: Teoretična izhodišča: Znanje o razvoju in vzgoji otrok se sicer poglablja, vendar v praksi še vedno zaznamo neustrezne vzgojne pristope. Naš namen je raziskati, kako določen stil vzgoje vpliva na otrokov čustveni, osebnostni in socialni razvoj.
Metoda: S pomočjo različnih raziskovalnih orodij oziroma podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Scholar in DiKUL, smo opravili kritični pregled literature. Omejitveni kriteriji raziskovanja so bili: brezplačen dostop do gradiva, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov, starih do največ 6 let, uporaba primernih in zanesljivih statistik na področju vzgoje in razvoja otrok, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov v tujem jeziku in dostopnost celotnega besedila. Pri pregledu literature smo se poslužili vsebinske analize gradiva.
Rezultati: Ob temeljitem pregledu celotnega besedila smo preučili 25.165.132 zadetkov, od katerih smo 486 relevantnih rezultatov vključili v končno analizo. Naša analiza je vključevala 33 različnih virov literature. Ugotovili smo, da so bile obravnavane raziskave kakovostno izvedene: med najvišje rangiranimi je bilo 13 sistematičnih pregledov, ki so vključevali tako randomizirane kot nerandomizirane klinične študije in metaanalize. Sledilo je 7 sistematičnih pregledov korelacijskih študij, nato pa še 10 posameznih korelacijskih raziskav skupaj z 1 sistematičnim pregledom kvalitativnih študij.
Ugotovitve: Avtoritativni vzgojni stil, ki združuje odzivnost in zahtevnost, spodbuja socialne veščine, akademski uspeh in čustveno počutje otrok. Nasprotno avtoritarni vzgojni stil s prekomerno zahtevnostjo in pomanjkanjem odzivnosti povzroča vedenjske in čustvene težave. Permisivni stil sicer kaže višjo stopnjo samospoštovanja, vendar poveča možnost šolskih težav in problematičnega vedenja. Zanemarjajoči stil prinaša najslabše rezultate, saj povzroča težave na vseh področjih. Ugotovitve poudarjajo pozitiven vpliv avtoritativnega pristopa na razvoj, kar poziva k bolj informiranemu pristopu k vzgoji. Najdeno v: osebi Ključne besede: vzgoja otrok, stili vzgoje, obdobja otroštva, čustveni razvoj otrok, osebnostni razvoj otrok, socialni razvoj otrok Objavljeno: 29.10.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1,06 MB) |
25. Uporaba antidepresivov pri zdravljenju motenj hranjenjaMilla Petkovšek, 2023 Opis: Motnje hranjenja so ene izmed duševnih bolezni, ki so v sodobni družbi vedno pogostejše. Zdravljenja motenj hranjenja se stroka loteva na različne terapevtske načine, med drugim tudi z uporabo antidepresivov. V tem delu smo se posvetili ravno povezanosti med zdravljenem motenj hranjenja in antidepresivi.
Teoretični del naloge vsebuje pregled literature glavnih dveh področij, motenj hranjenja in antidepresivov. Naloga opredeli in razloži različne vrste motenj hranjenja, dejavnike za njihov nastanek in načine zdravljenja, kjer se najprej osredotoči na psihoterapevtski pristop. Poglavje o antidepresivih prav tako opredeli različne vrste antidepresivov in bolj podrobno opiše njihovo delovanje. Zajeti so tudi stranski učinki antidepresivov. Na koncu teoretičnega dela sledi še pregled literature in preteklih raziskav na temo zdravljenja motenj hranjenja z antidepresivi.
Empirični del naloge zajema analizo intervjujev devetih žensk, starih med 20 in 35 let (natančno od 21 do 33 let), ki imajo diagnosticirano eno od treh oblik motenj hranjenja: anoreksija nervoza, bulimija nervoza ali kompulzivno prenajedanje in so v času zdravljenja motnje prejemale tudi antidepresive kot eno izmed oblik terapije. Z analizo odgovorov v intervjujih smo potem oblikovali odgovore na glavna raziskovalna vprašanja. Izkazalo se je, da ni enostavnega odgovora na to, kako učinkoviti so antidepresivi pri tovrstnih motnjah, saj je vsak primer tako individualen, da rezultatov ni moč posploševati. Ugotovili smo, da so antidepresivi v nekaterih primerih pomagali pri zdravljenju, v drugih pa ne. Prevladala je nevtralna izkušnja z jemanjem antidepresivov v procesu zdravljenja motenj hranjenja s 44,5 %, malo manj je bilo pozitivne izkušnje s 33,3 % in najmanj je bilo negativne izkušnje in sicer 22,2 % rezultatov. Vsekakor so ti rezultati dober povod za nadaljevanje raziskovanje na tem področju, saj lahko iz rezultatov sklepamo, da kljub temu, da antidepresivi niso v prvi vrsti namenjeni zdravljenju motenj hranjenja, njihov potencial vseeno ni zanemarljiv. Najdeno v: osebi Ključne besede: motnje hranjenja, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje, antidepresivi, zdravljenje. Objavljeno: 07.11.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 14 Celotno besedilo (1023,54 KB) |
26. Bipolarna motnja v partnerskem odnosu: perspektiva osebe z diagnozoAlma Šljivar Huskić, 2023 Opis: POVZETEK
Čustva so za delovanje pomembna, saj motivirajo in usmerjajo naše vedenje. Razpoloženjska
nihanja pri zdravih osebah so pod vplivom raznih dejavnikov in posameznikov ne ovirajo.
Problematična pa so nihanja, ki so dolgotrajna, intenzivna in predstavljajo pomembno oviro v
opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Razpoloženjsko nihanje, ki se odraža v izmenjevanju
epizod depresije in manije, sodi med glavne simptome bipolarne razpoloženjske motnje.
Poznamo več tipov bipolarne motnje, tako pa tudi različne korake, ki prispevajo k
vzpostavljanju stabilnega razpoloženja. Bipolarna motnja lahko vpliva na različne
posameznikove življenjske vloge, pa tudi na partnerski odnos. Delovanje posameznika se
razlikuje med depresivno in manično fazo, kar povzroča različne spremembe v partnerskem
odnosu, ki pogosto prispevajo k poslabšanju slednjega.
V diplomski nalogi smo želeli preveriti, katere so glavne značilnosti partnerskega odnosa v
obeh fazah, pa tudi, ali so si izkušnje bipolarnih posameznikov o spremembah v partnerskem
odnosu podobne. Postavili smo glavno raziskovalno vprašanje in sedem podvprašanj. Uporabili
smo delno strukturirani intervju, s katerimi smo pridobili poročanja udeležencev. Vzorec je bil
sestavljen iz sedmih oseb, od tega štirih žensk in treh moških. S kodiranjem intervjujev smo
dobili rezultate, ki so odražali raznolikost izkušenj, med katerimi smo uspeli prepoznati tudi
nekatere skladnosti. Ugotovili smo, da več udeležencev svoj odnos vrednoti negativno v
depresivnem obdobju v primerjavi z maničnim obdobjem. Kot najpomembnejša dejavnika, ki
prispevata k boljši ali slabši kakovosti odnosa, so udeleženci omenjali simptome motnje ter
partnerjev odnos, npr. skrb, trud in razumevanje. Udeleženci so poročali, da bi k boljšemu
partnerskemu odnosu prispeval predvsem partnerjev razumevajoč pristop, osnovo za to pa
predstavlja psihoedukacija. Kljub nekaterim podobnostim med izkušnjami smo ugotovili, da
vsak posameznik z bipolarno motnjo svoj odnos v različnih fazah doživlja drugače.
V prihodnje bi morali poskrbeti za bolj homogen vzorec, pridobiti poročanja zdravega partnerja
in uporabiti vprašalnike za pridobitev objektivnih podatkov. Najdeno v: osebi Ključne besede: bipolarna razpoloženjska motnja, depresija, manija, partnerski odnos, kakovost odnosa Objavljeno: 08.01.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 15 Celotno besedilo (1,27 MB) |
27. Potreba po psihosocialni obravnavi atletov v pionirskih in mladinskih kategorijahTina Fratina Žagar, 2023 Opis: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo.
Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk. Najdeno v: osebi Ključne besede: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 13 Celotno besedilo (2,27 MB) |