Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kulturna dediščina, revitalizacija, finančna participacija, zakonodaja, sodelovanje stroke, sodelovanje javnosti, zakon, staro mestno jedro, prenova, magisteriji
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 3235; Prenosov: 129
Celotno besedilo (707,57 KB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavano varstvo osebnih podatkov pri uveljavljanju pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja v EU. V uvodu je predstavljena normativna ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji in EU ter razvoj varstva osebnih podatkov na tem področju. Pri tem so še posebej podrobno predstavljeni Uredba (ES) 883/2004, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Listina o temeljnih pravicah EU, Direktiva (ES) 95/46, Uredba (ES) 2016/679, Evropska konvencija o človekovih pravicah itd. Poleg tega pa so navedene tudi ustavne določbe in ustavna načela v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja (temeljna načela, zgodovina, dejavnosti, ustavna pravica do pokojnine, zavarovanci, prispevki, področje matične evidence, obdelava osebnih podatkov, vrsta pravic, postopek uveljavljanja pravic, področje upravljanja z dokumentarnim gradivom) in varstvo osebnih podatkov znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glavni del naloge se nanaša na predstavitev standardov EU pri prenosu osebnih podatkov v sistemu mednarodnega zavarovanja in primerjava teh standardov s standardi, ki jih spoštuje ZPIZ. Tako je predstavljen način obdelave pridobljenih osebnih podatkov ter način njihovega posredovanja tujim nosilcem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Znotraj vseh teh postopkov pa je prikazan način varstva osebnih podatkov in izpostavljenost morebitnim kršitvam. Predstavljene so tudi pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo, in obveznosti zavarovanih oseb.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2135; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 3856; Prenosov: 435
Celotno besedilo (673,60 KB)

Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 3570; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: SZP nastane zaradi utesnitve medianega živca v zapestnem prehodu in je najpogostejša nevropatija. Večina pacientov razvije tipično klinično sliko, ki se kaže z mravljinčenjem v prstih rok in bolečinami v zapestju. Vzrok utesnitve medianega živca je prekomerno obremenjevanje zapestja in prstov, ki povzroči vnetje kitnih ovojnic, njihovo zadebelitev in posledično zvišanje pritiska znotraj zapestnega prehoda. Najpogostejše dejavnike tveganja predstavljajo ženski spol, starost od 45 do 54 let, endokrine bolezni (najpogosteje sladkorna in revmatična bolezen) ter ponavljajoči se gibi zapestja in prstov. Pacient s tipičnimi simptomi sprva obišče osebnega zdravnika, ki opravi anamnezo in usmerjen klinični pregled. Ob tipičnih simptomih in znakih lahko za potrditev klinične diagnoze pacienta napoti na nevrofiziološke meritve prevajanja živcev. Zdravljenje je lahko konservativno ali operativno. Konservativno zdravljenje je prva izbira pri blagi in zmerni stopnji okvare. Ob neučinkovitosti konservativnega zdravljenja je indicirano operativno zdravljenje. Pri konservativni obliki zdravljenja se najpogosteje uporabljajo opornice za zapestje in prste, injekcije kortikosteroidov, fizioterapevtske modalitete (ultrazvok, nizkofrekvenčni laser, manulana terapija, mobilizacija živčevja) in jemanje nesteroidnih antirevmatikov. Fizioterapevtski pristopi so učinkoviti kratkoročno in srednjeročno, njihov čas učinka pa se razlikuje. Izmed vseh pristopov izstopajo udarni valovi, saj so pokazali enako učikovitost kot kortikosteroidi. Zato v prihodje pričakujemo njihovo pogostejšo uporabo za zdravljenje SZP. Na podlagi večletnih raziskav pa si avtorji še vedno niso enotni, ali je za zdravljenje SZP učinkovitejša aplikacija terapevtskega UZ ali laserja. Največji učinek pridobimo s kombinacijo terapij. SZP ima velike socialne in ekonomske posledice, zato je pomembno z zdravljenjem pričeti čim prej in z metodo, ki simptome odpravi hitro in dologoročno s čim manjšimi zapleti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, konservativno zdravljenje, fizioterapevtski pristopi.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2192; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,43 MB)