121. Fizioterapevtska obravnava bolnika pri poškodbi caudae eqinaeRenata Zupančič, 2022 Opis: Uvod in namen: Ena od poglavitnih lastnosti poškodbe hrbtenjače je začasna ali trajna okvara telesnih funkcij distalno od ravni poškodbe. Pri poškodbah hrbtenjače v spodnjem delu hrbta najpogosteje govorimo o sindromu caude equine. Namen fizioterapevtske obravnave je povrnitev funkcije, preprečevanje nastanka sekundarnih zapletov ter zmanjševanje bolečin in depresivnih motenj. Učinkovitost mnogih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana, zato je namen diplomske naloge pregledati literaturo na temo njihove učinkovitosti in predlagati najučinkovitejši program fizioterapevtske obravnave pri bolnikih po poškodbi hrbtenjače v spodnjem delu hrbta. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu strokovne literature, ki smo jo pridobili v elektronskih bazah podatkov PubMed in Cochrane Library. Rezultati: Proučili smo 23 študij. Ugotovili smo, da visokokakovostnih študij, ki bi jasno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju poškodb hrbtenjače v spodnjem delu hrbta, primanjkuje. Uporabnost: Rezultati so uporabni pri izbiri metod in tehnik zdravljenja pri bolnikih s poškodbo hrbtenjače v spodnjem delu hrbta. Omejitve: Pregledane študije imajo majhno število vključenih preiskovancev ali raziskav ter kratek čas trajanja študij.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poškodba hrbtenjače, sindrom caude equine, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 868; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
122. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacientov s patelarno tendinopatijoEva Ivana Kopše, 2022 Opis: Uvod in namen: Za tendinopatijo patelarnega ligamenta (TPL) je značilna bolečina v sprednjem delu kolenskega sklepa. Najpogostejši vzrok je prekomerno obremenjevanje patelarnega ligamenta v obliki skokov. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili 22 raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju TPL. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile učinkovitost uporabe ortoz, globinskih udarnih valov, infiltracijo zdravilnih učinkovin (s trombociti bogato plazmo, avtologne krvi in insulinu podobnem rastnem faktorju), dry needlinga, perkutane elektrolize in gliceril trinitrata, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov s TPL priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje izometrično, izotonično in pliometrično vadbo ter športno specifično vadbo. Omejitve: Ugotovitve večina raziskav temeljijo na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju študije, zato zanesljivih smernic ni mogoče oblikovati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: patelarna tendinopatija, fizioterapija, učinkovitost
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 1061; Prenosov: 158
Celotno besedilo (661,49 KB) |
123. Vpliv mišične jakosti stabilizatorjev trupa na športno zmogljivostDino Erceg, 2022 Opis: Uvod in namen: Stabilizatorji trupa naj bi predstavljali pomemben člen v verigi učinkovitega prenašanja sil med obremenitvijo in s tem vplivali na atletsko zmogljivost in preprečevanje poškodb. Namen diplomske naloge je bil pregled strokovne literature in na podlagi rezultatov natančneje določiti vpliv jakosti stabilizatorjev trupa na atletsko zmogljivost. Metode: Uporabili smo sistematični pregled literature o vplivu jakosti stabilizatorjev trupa na atletsko zmogljivost. Literaturo smo iskali v podatkovih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in Cochraine Library. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v končno analizo vključili 18 študij. Rezultati kažejo povezavo med šibkostjo stabilizatorjev trupa in številom poškodb, jasnih dokazov o vplivu na športno zmogljivost ni. Uporabnost: Tako jakost kot vzdržljivost stabilizatorjev trupa lahko vplivata na preprečevanje nastanka poškodb. Športu prilagojen trening stabilizatorjev trupa bi lahko imel pozitiven vpliv na atletsko zmogljivost. Omejitve: Nedorečenost pravilnega izrazoslovja, pomanjkanje osnovnih definicij ter različni pristopi testiranja onemogočajo poenotenje rezultatov in jasne zaključke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Mišice trupa, mišična jakost, atletska zmogljivost, preventiva
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 50
Celotno besedilo (616,69 KB) |
124. Fizioterapevtska obravnava pacientov z akutnim in kroničnim zvinom gležnjaSaša Maučec, 2022 Opis: Zvin gležnja (ZG) je ena pogostejših poškodb lokomotornega sistema, ki lahko prizadene tako splošno kot športno populacijo. Pri ZG obstaja velika stopnja tveganja za ponovitev poškodbe, neustrezna rehabilitacija pa lahko vodi v kronični ZG ali kronično nestabilnost gležnja (KNG).
Za postavitev diagnoze sta potrebna anamneza in klinični pregled, potrdimo pa jo s pomočjo slikovne diagnostike. Pri kliničnem pregledu opazujemo posameznikov vzorec hoje, telesne asimetrije, prisotnost otekline in hematoma ter morebitne deformacije. Ocenimo aktivno in pasivno gibljivost sklepa, testiranja mišične moči pa v akutni fazi ne izvajamo. Z namenom izključitve morebitnega zloma v klinični pregled vključimo vprašalnik Ottawa. Pri fizioterapevtski obravnavi ZG se v akutni fazi osredotočimo na zmanjšanje bolečine in otekline, izboljšanje obsega gibljivosti ter ohranjanje mišične moči in funkcije. V kronični fazi pa je glavni cilj rehabilitacije izboljšanje obsega gibljivosti in funkcije sklepa ter zmanjšanje nestabilnosti. V prvi vrsti se odločamo za konzervativno zdravljenje, ki vključuje zgodnjo mobilizacijo, nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in izvajanje fizioterapije. Operativno zdravljenje je indicirano ob kontinuiranih simptomih in hudi nestabilnosti gležnja.
Zaradi heterogenih smernic za fizioterapevtsko obravnavo ZG smo se odločili raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik. Ugotovili smo, da nimamo visokokakovostnih študij, ki bi natančno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi ZG. V klinični praksi se še vedno uporabljajo metode in tehnike, ki niso znanstveno podprte, med katere spadajo imobilizacija, laserska terapija, ultrazvok in električna stimulacija. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje ZG kinezioterapija, uporaba zunanje opore, manualna terapija in metoda RICE, kot podporna metoda ostalim. Pri zdravljenju kroničnih ZG pa sta to kinezioterapija in manualna terapija. Glavni namen diplomske naloge je predstavitev kakovostnih smernic za fizioterapevtsko obravnavo pacientov z akutnim in kroničnim ZG.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, kronični zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapija.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 1156; Prenosov: 158
Celotno besedilo (894,22 KB) |
125. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave tendinopatij spodnjih okončinVesna Wolf, 2022 Opis: Tendinopatije predstavljajo velik delež športnih poškodb, vzrok za njihov nastanek pa se skriva v čezmernih ponavljajočih se obremenitvah. Simptomi tendinopatij zavzemajo bolečino, občutljivost na dotik, omejeno funkcijo in morebitno otekanje tetive. Med najpogostejše tendinopatije spodnjih udov se uvrščajo tedinopatija patelarnega ligamenta, ahilove tetive in glutealnih mišic. Zdravljenje tendinopatij je v prvi vrsti konzervativno, v primeru njegove neuspešnosti pa sledi operativni poseg. Konzervativna obravnava tendinopatij je sestavljena iz različnih fizioterapevtskih modalitet, med katerimi se v največji meri uporablja kinezioterapevtske pristope. V diplomskem delu smo želeli preveriti ter med seboj primerjati učinkovitost različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi tendinopatij spodnjih okončin. Namen je bil tudi preveriti uporabnosti biomarkerjev za sledenje napredku zdravljenja ter na podlagi rezultatov podati smernice za rehabilitacijo tendinopatij. Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je kinezioterapija učinkovita pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju funkcije, pri čemer EKS vadba po Alfredsonovem protokolu ni učinkovitejša od EKC-KON vadbenih protokolov (Silbernagelov, Stanish in Curwinov ter HSR) kot je veljalo prepričanje v preteklosti. Metode fizikalne terapije (NL in UGV) naj se uporabljajo kot dodatno sredstvo za zmanjševanje bolečine, poglavitni del zdravljenja pa naj predstavlja kinezioterapija. Glede na smernice naj se vadba začne z IZOM vadbo, nadaljuje z IZOT vadbo ter zaključi z vadbo pliometrije ter športno specifičnimi gibanji. Vadbeni programi naj upoštevajo načela postopnega stopnjevanja obremenitve in naj bodo individualno prilagojeni značilnostim pacienta. Biološki biomarkerji, opazovani z UZ in MRI, so učinkoviti pri zaznavanju sprememb v strukturni zgradbi tetiv ter razlikovanju med asimptomatsko in simptomatsko stranjo. Kljub temu postavitev diagnoze tendinopatije v osnovi ostaja klinične narave, slikovna diagnostika pa naj se uporabi kot dodatno diagnostično sredstvo. Študije si niso enotne v trditvi, da so biološki biomarkerji učinkoviti pri spremljanju napredka zdravljenja. Zaključujemo, da so trenutno najbolj učinkoviti parametri za spremljanje napredkov v zdravljenju klinični kazalniki, in sicer spremembe v bolečini, funkciji, moči in gibljivosti prizadetega telesnega predela. Menimo, da so
v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave, ki bi med seboj primerjale učinkovitost kinezioterapije ter fizikalne terapije dolgoročno (> 12 tednov), treba pa bi bilo tudi postaviti nove smernice obravnave za vsako tendinopatijo spodnjih okončin posebej.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: tendinopatija, kinezioterapija, biomarkerji
Objavljeno: 28.07.2022; Ogledov: 745; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,01 MB) |
126. UČINKOVITOST METOD ZA ODPRAVLJANJE SIMPTOMOV ZAPOZNELE MIŠIČNE BOLEČINEMatevž Mazgon, 2022 Opis: Uvod in namen: Zapoznela mišična bolečina (ZMB) se najpogosteje pojavi 12 do 24 ur po visokointenzivni vadbi. Simptomi svoj vrhunec navadno dosežejo v 24 do 72 urah. Klinično se ZMB kaže kot pekoča bolečina v mišicah, občutljivost na pritisk, poslabšanje bolečine ob pasivnem raztegu ali aktivni mišični kontrakciji, lokalni edem, povišana temperatura, togost in zmanjšan obseg gibljivosti ter mišične moči. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti metod preprečevanja in odpravljanja simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature. Pri iskanju smo uporabili podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Vključitveni kriteriji so zajemali študije v angleškem jeziku, objavljene po letu 1985, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Izključitveni kriterij je bila velikost vzorca, manjša od 10 preiskovancev. Rezultati: V analizo literature smo vključili 22 študij. Za najučinkovitejšo metodo zmanjševanja oziroma preprečevanja simptomov ZMB se je izkazala metoda postopnega povečevanja obremenitve in intenzivnosti vadbe (ang. RBE). Uporabnost: Uporaba metode RBE je učinkovito sredstvo preventive pred pojavom simptomov ZMB. Omejitve: Večina študij ima majhno število preiskovancev in kratkoročno proučevanje, zato je metodološka kakovost večine študij slaba.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, učinkovitost metod, preventiva, zdravljenje
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,46 MB) |
127. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacientov z amiotrofično lateralno sklerozoTina Vintar, 2022 Opis: Uvod in namen: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je najpogostejša oblika bolezni motoričnega nevrona, ki prizadene tako spodnji kot zgornji motorični nevron. Obravnava pacientovz ALS je kompleksna, multidisciplinarni tim pa lahko s simptomatskim zdravljenjem pozitivno vpliva na kakovost in podaljšanje življenja pacientov. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z ALS. Poudariti želimo pomembno vlogo fizioterapije za izboljšanje pacientove samostojnosti in izkoriščanje polnega potenciala kljub kronični in hitro napredujoči bolezni. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapije pri pacientih z ALS je zajemal podatkovne baze Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, Cochrane library ter PEDro. Vključena literatura je obsegala obdobje objav med leti 2010 in 2021. Rezultati: Na podlagi 19 vključenih študij smo ugotovili, da nekatere tehnike kinezioterapije, respiratorne fizioterapije in protibolečinske terapije kažejo pozitiven vpliv na izboljšanje funkcije, zmanjšanje respiratorne disfunkcije, povečanje pacientove samostojnosti, izboljšanje kakovosti življenja in podaljšanje življenjske dobe pacientov z ALS. Uporabnost: Predstavitev nabora učinkovitih fizioterapevtskih metod in tehnik, primernih za obravnavo pacientov z ALS. Omejitve: Omejitvene dejavnike pripisujemo nenatančnemu in neenotnemu definiranju uporabljenih protokolov, majhnemu številu preiskovancev v študijah in njihovemu osipu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, fizioterapija, vadba, respiratorna terapija, bolečina.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 1084; Prenosov: 145
Celotno besedilo (965,64 KB) |
128. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjačeMaša Slevec, 2022 Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 98
Celotno besedilo (627,37 KB) |
129. Pomen telesne dejavnosti pri depresivnih pacientihTadeja Pukšič, 2022 Opis: Uvod in namen: Depresija je resna in zelo pogosta psihološka motnja in je eden izmed vodilnih razlogov globalne umrljivosti. Telesna dejavnost ima številne dokazane pozitivne učinke tako na fizično kot psihično zdravje ljudi. Namen diplomske naloge je določiti učinke telesne dejavnosti na zmanjšenje simptomov depresije. Metode: Pregled literature s pomočjo elektroskih baz podatkov Pub Med in Cochrane Library. Rezultati: Vključitvenim, izključitvenim ter PICO kriterijem je ustrezalo 14 metaanaliz, ki so preučevale učinke telesne dejavnosti na zmanjšanje simptomov depresije. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena predvsem fizioterapevtom in ostalim zdravstvenim delavcem, pacientom z depresijo in njihovim družinam ter drugim, ki jih zanimajo učinki telesne dejavnosti na simptome depresijo. Omejitve: Glavno tveganje za pristranskost vključenih študij je zagotavljanje sleposti preiskovancev ali preiskovalcev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Depresija, telesna dejavnost, vadba
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 67
Celotno besedilo (644,90 KB) |
130. Vpliv telesne vadbe na kostno gostoto in število zlomov pri pacientih z osteoporozoKaja Verdnik, 2022 Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota
Objavljeno: 01.12.2022; Ogledov: 688; Prenosov: 111
Celotno besedilo (668,07 KB) |
