211. |
212. |
213. |
214. |
215. |
216. |
217. |
218. Gluhota v psihoterapijiNatalija Spark, 2018 Opis: Magistrska naloga z naslovom “GLUHOTA V PSIHOTERAPIJI” proučuje
področje zgodovinskega razvoja znakovnega jezika, ki je materin jezik gluhih oseb
in sredstvo za sporazumevanje v njihovem vsakdanjem ţivljenju. Komunikacija,
kot ena najpomembnejših človekovih dejavnosti, ima pomembno vlogo v ţivljenju
vsakega posameznika, zato osrednjo problematiko naloge predstavljata problem
komunikacije v procesu terapije ter prisotnost tovrstne ciljne skupine v psihoterapiji
in svetovanju.
V magistrski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj znakovnega jezika.
V empiričnem delu so, na osnovi kvalitativne študije z intervjuji uporabnikov
storitev psihoterapije in svetovanja ter psihoterapevti in svetovalci, predstavljena
stališča do raziskovalnega problema. Analizirala bom primere posameznikov, ki so
koristili storitev psihoterapije in svetovanja, a so po enem oz. dveh obiskih opustili
nadaljnjo obravnavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gluhe osebe, slovenski znakovni jezik, psihoterapija, tolmači, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
219. Sprostitvene tehnike za preprečevanje stresa, ki vpliva na šolski uspehMartina Paliska Šaina, 2018 Opis: Stres predstavlja telesni odziv človeškega organizma na dogodke, ki jih dojema kot grožnjo ali ki na kakršen koli drug način vplivajo na njegovo ravnovesje. Zunanji elementi niso neposredni povzročitelji stresa, temveč je to človekovo notranje dojemanje, ki povzroča tesnobo in negativna čustva v določeni življenjski situaciji, za katero meni, da je pretežka, da bi jo lahko uspešno premagal. Pod vplivom stresa v človeškem organizmu prihaja do povečanega delovanja žleze z notranjim izločanjem (nadledvične žleze) in živčnega sistema, zlasti avtoimunskega živčnega sistema, ki nadzira delovanje notranjih organov zaradi povečanja energije za obrambno dejanje. Del možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje nevarnosti, sproži delovanje možganskega priveska (hipofize), ki sprosti izločanje hormonov adrenalina in kortizola v nadledvični žlezi. Pri otrocih lahko prisotnost stalno visokih ravni adrenalina in kortizola v organizmu vpliva na spomin in sposobnost učenja, zaradi česar postanejo depresivni, razdražljivi, slabo razpoloženi in nenehno utrujeni. Ko stres postane del človekovega življenja, je škodljiv za njegovo zdravje in spodbuja razvoj različnih bolezni. Izvajanje sprostitvenih tehnik prispeva k vnovičnemu vzpostavljanju ravnovesja, saj se lahko zelo hitro poruši v preobremenjenem vsakdanjiku. Naloga sprostitve je prilagajanje odzivov organizma na okolje, tako pa je omogočen prostor psihološkim in vedenjskim prilagoditvam, s čimer oseba spet doseže mirno stanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sprostitev, sprostitvene tehnike, stres, preprečevanje stresa, ravnovesje, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,32 MB) |
220. Aspergerjev sindrom in kognitivno vedenjska terapijaKatja Šalkovič, 2017 Opis: Diplomsko delo je namenjeno spoznavanju Aspergerjevega sindroma in njegovih značilnosti
v navezavi s kognitivno vedenjskim pristopom.
V prvem delu diplomskega dela smo uvodoma predstavili spekter avtističnih motenj in kratko
zgodovino avtizma. Tukaj se je skozi zadnja leta spreminjalo marsikaj, od samega
pojmovanja motnje do različne etiologije. Sledi bolj obsežno poglavje, ki je namenjeno
Aspergerjevem sindromu in njegovim ključnim značilnostim. S pomočjo podatkov, ki smo jih
zbrali v strokovni literaturi, v prvem delu opišemo glavne specifike spektra avtističnih motenj
in Aspergerjevega sindroma. Ta teoretična spoznanja so primerjana z življenskimi izkušnjami
oseb z Aspergerjevim sindromom in njihovimi sorodniki. V sklopu tega dela je izpostavljen
tudi pomen diagnoze in zgodnje obravnave, ki se je izkazal za ključno, ko govorimo o
kvaliteti življenja osebe z Aspergerjevim sindromom..
V drugem delu diplomske naloge se osredotočamo na kognitivno vedenjsko terapijo in v
uvodu opišemo njene principe in glavne značilnosti ter cilje tega pristopa. Večjo pozornost v
tem delu je posvečena sami navezavi med Aspergerjevim sindromom in kognitivno
vedenjskim pristopom, ter modifikaciji tehnik uporabnih za obravnavo osebe z Aspergerjevim
sindromom. V nadaljevanju je predstavljena obravnava, kako se zmanjša moteče motnje in
čimbolj izboljša posameznikovo funkcioniranje. Eno izmed podpoglavij je namenjeno tudi
pomembnosti družine in kognitivno vedenjske terapije. Praksa je namreč pokazala veliko
navezavo med njima. Zadnji večji sklop je namenjen sklepu, kjer so povzete vse pomembne
ugotovitve diplomskega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: avtistične motenje, Aspergerjev sindrom, zgodnja obravnava, kognitivno vedenjska terapija, modifikacija tehnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 88
Celotno besedilo (686,59 KB) |
