91. Reševanje mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoTamara Kavčič, 2018 Opis: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 3034; Prenosov: 256
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
92. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravuTim Souček, 2018 Opis: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2928; Prenosov: 235
Celotno besedilo (477,40 KB) |
93. |
94. Pravno-etični vidiki postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjoRomi Borak, 2018 Opis: Kompleksnost in etična občutljivost področja oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in posameznih tehnik asistirane reprodukcije (AR) privede do zelo raznolikega urejanja te tematike. Po preučitvi obstoječe literature, domače in tuje zakonodaje ter analize različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nemogoče najti dveh držav, ki bi dopuščali enake tehnike in postopke, določali enaka merila za dostop in na enak način izvajali sofinanciranje. Najbolj se države razhajajo pri določanju starosti uporabnikov teh storitev, načinu sofinanciranja ali povračila stroškov, ureditvi nadomestnega materinstva in darovalskem programu. Tudi načini ureditve se od države do države razlikujejo, saj nekatere to področje urejajo z zakoni, spet druge imajo postavljene zgolj smernice. Nedvomno k temu razlikovanju pripomore še pomanjkanje skupne politike na višji ravni. Vsi relevantni mednarodnopravni in evropski dokumenti določajo namreč le določene smernice in cilje, države same pa izbirajo oblike in načine za dosego le- teh. Vse to pa vodi v reproduktivni turizem, s katerim se etična dilema v določeni državi ne razreši, temveč se zgolj premakne v drugo državo. Zaradi odprtih meja in prostega gibanja državljanov EU dandanes države ne morejo parom preprečiti, da bi pomoč poiskale v tujini, in ravno zato bi si EU morala bolj prizadevati za poenotenje tega področja, a ne z določanjem postopkov, ki naj bi jih države izvajale, temveč z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov in določitvijo načinov izvedbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve, reprodukcija, starševske pravice, reproduktivni turizem, biomedicina, družinsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2641; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1023,46 KB) |
95. |
96. Solidarnost držav članic med emigrantskim pravom in načelom nevračanjaSabina Nepužlan, 2017 Opis: Diplomsko delo pod naslovom Solidarnost držav članic med migrantskim pravom in načelom nevračanja je raziskovalno delo, ki predstavlja začetek težnje po stalni ureditvi migracijskega prava in prvih korakih, ki so pokazali, da je potreben celostni pristop. Pot oblikovanja zakonodaje se do danes ni končala in je v delu predstavljena iz nacionalnega vidika in skupnega evropskega prostora. Kot so nakazale že številne raziskave,je najboljša pot zavrnjenih prosilcev za azil pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker pa poudarjamo načelo nevračanja,je prikazan kronološki vrstni red sodb, ki jih je sodišče obravnavalo do konca leta 2016. Odločitve sodišča so živ organizem, ki se je oblikoval skladno z vsemi aktualnimi spremembami, tako z uvedbo pilotnih sodb, kot sta Ališić in drugi proti Sloveniji ter Kurić proti Sloveniji, kot s strogim neodobravanjem kolektivnih izgonov, saj naj bi bila vsakomur zagotovljena individualna obravnava. Dodano vrednost predstavljajo dosedanje ocene in raziskovanje, ki omogočajo statistični vpogled in kljub vse podrobnejši ureditvi še vedno nakazujejo na pravne vrzeli, predvsem v obliki prenosa ali izogibanja odgovornosti. Opredelitev do raziskovalnega dela je zaokrožena z mislimi, ki so sledile prebiranju in pisanju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 1874; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,22 MB) |
97. Reform of democracy and the rule of law in SloveniaJernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019 Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3338; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,18 MB) |
98. |
99. |
100. Postsocialistično pravo v Republiki SlovenijiSara Adanič Dežman, 2019 Opis: Republika Slovenija je bila v svoji preteklosti, pred osamosvojitvijo, pripadnica socialističnega in komunističnega režima. Posledično je njen pravni sistem pripadal skupini socialističnega prava in socialistične pravne tradicije, za katero je bila značilna podreditev prava in pravosodnih organov navodilom in interesom politike, ob tem pa so se razvile določena delovna misel in metode dela sodnikov, ki so bile značilne le za to pravno tradicijo. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti, ali je delo slovenskih pravosodnih organov še vedno zaznamovano z nekdanjo delovno miselnostjo ter metodami dela oziroma značilnostmi socialistične pravne tradicije. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, statistična, komparativna, induktivna in metoda kompilacije ter metodi analize in sinteze. Njihova uporaba pa je pripeljala do ugotovitve, da so nekatere izmed teh značilnosti še danes prisotne v delovni sferi slovenskih pravosodnih organov, zlasti pa njihov strah pred ustreznim ukrepanjem oziroma sprejemanjem končnih odločitev v zadevah, ki bi lahko obremenile politične osebe in njihove interese. Rezultati tega dela predstavljajo opozorilo oziroma dopolnjujejo že obstoječa opozorila nekaterih pravnih in drugih strokovnjakov, ki opozarjajo na to, da demokracija, vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v določeni meri tudi medsebojna neodvisnost vej državnih oblasti v Republiki Sloveniji, niso spoštovane v polni meri kot to piše v določbah Ustave Republike Slovenije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2968; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,13 MB) |
