111. Prepoved mučenja skozi vidik sodne prakse Evropskega sodišča za človekove praviceAnja Trobec, 2019 Opis: Evropska konvencija o človekovih pravicah je s pomočjo Evropskega sodišča za človekove pravice vpeljala enega izmed najbolj učinkovitih in uspešnih mehanizmov za varovanje človekovih pravic. Prepoved mučenja je opredeljena v tretjem členu EKČP in velja za osnovni gradnik demokratične družbe. Določba tretjega člena vključuje tri kategorije mučenja, ki se med sabo razlikujejo po stopnji intenzivnosti. Mučenje, ki se šteje za najhujšo obliko, opredelimo kot naklepno nečloveško ravnanje, ki posamezniku povzroči zelo resno in okrutno bolečino. V nečloveško ravnanje ali kaznovanje uvrščamo nastanek hudega telesnega in psihičnega trpljenja. Pri ponižujočem ravnanju gre za povzročitev slabega ravnanja z namenom, da se pri žrtvi doseže občutek strahu, tesnobe in manjvrednosti. Prepoved mučenja je absolutna temeljna pravica, kar pomeni, da ne sme biti omejena niti v primeru izrednega stanja, ko je ogrožena nacionalna varnost ali zaradi boja proti terorizmu ter organiziranemu kriminalu. Čeprav gre za eno najkrajših določil Konvencije, je Sodišče s svojo sodno prakso razširilo področje varstva tudi na ravnanja zasebnih subjektov. Do kršitve tretjega člena pride največkrat v postopku odvzema prostosti, aretacije, policijskega pridržanja ali med prestajanjem zaporne kazni. Država je dolžna zagotoviti, da je posameznik zaprt v razmerah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo. Da se zagotovi pravico do poštenega sojenja, je potrebno izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni protipravno na podlagi mučenja. Področje uporabe prepovedi mučenja je ESČP razširilo tudi na primere, ko želi država podpisnica EKČP izročiti posameznika tretji državi, kjer obstaja realno tveganje za mučenje in sorodno ravnanje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 2780; Prenosov: 253
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
112. Gradbeno dovoljenjeTjaša Stojanoski, 2019 Opis: Magistrsko delo je posvečeno vsakomur, ki se seznanja z ureditvijo gradbenega dovoljenja oziroma vsakomur, ki se bo spustil v postopek gradnje objekta. Gradbeno dovoljenje je institut, ki je že nekaj časa poznan v pravnih sistemih po svetu. Ker gre gradbeništvo z roko v roki z razvojem in poselitvijo, se je z leti zakonodaja spremenila. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja so tako postali strožji in obširnejši. Ne glede na zakonodajo pa potreba po gradnji objektov ostaja in se nenehno povečuje, zato se ureditev pogosto znajde pod drobnogledom. S spremembo gradbene zakonodaje se je pravna panoga usmerila k ureditvi razvitih držav, kjer so administrativne ovire in zaostanki ter dolgotrajnost postopkov zgolj preteklost. Prejšnja ureditev je bila obremenjujoča tako za investitorje kot za javne uslužbence, ki so bili soočeni z obsežno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Legalizacija nelegalnih objektov je postala izvedljiva in dostopna za vsak žep. Prostorsko načrtovanje in projektna dokumentacija sta bistvena pogoja, brez katerih sama gradnja objektov ni izvedljiva. V magistrskem delu se posvetim hipotezam, ali gradbeno dovoljenje po uvedenih spremembah sledi javnemu interesu, ali je legalizacija nelegalnega objekta zahtevna in potrošna ter ali je celoten proces postopka pridobitve gradbenega dovoljenja nerazumljiv in zapleten. V magistrskem delu se bodo prepletale metode deskripcije, komparativna metoda in analitično-deduktivna metoda. Cilj magistrskega dela je predstaviti trenutno ureditev gradbene zakonodaje, preučiti, kako se je ureditev modernizirala, in predlagati možne izboljšave.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 1887; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
113. Pravice in položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji in EUNastja Zavec, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava pravice in položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji v primerjavi s pravicami in položajem gluhih v Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem. Gluhi in naglušni se vsakodnevno soočajo z različnimi izzivi, ki so povezani z okvaro sluha. Raziskave kažejo, da imajo gluhi in naglušni posamezniki velike ovire pri komunikaciji s slišečimi. Težave se še posebej kažejo v procesu izobraževanja in pri zaposlitvi. Prav tako raziskave kažejo, da so gluhi in naglušni tisti, ki imajo tako v Sloveniji kot tudi drugod najnižjo stopnjo zaposlenosti. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu naloge je s pomočjo teoretičnih ugotovitev različnih raziskovalcev naveden položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji na področju izobraževanja, zaposlitve in uporabe znakovnega jezika. Prav tako je opredeljen tudi zakon o osebni asistenci. Enako kot za Slovenijo so opredeljeni tudi položaji in pravice gluhih in naglušnih v Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem. Drugi, empirični del naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu empiričnega dela naloge so s pomočjo primerjave položaja gluhih in naglušnih oseb med Slovenijo in tremi evropskimi državami (Avstrija, Hrvaška in Švedska) raziskane razlike in podobnosti med njihovimi položaji. V drugem delu empiričnega dela pa je s pomočjo ankete analizirano zadovoljstvo gluhih in naglušnih s položajem, ki ga imajo v Sloveniji. Na koncu empiričnega dela so navedeni tudi določeni predlogi za izboljšanje položaja gluhih in naglušnih v Sloveniji. Rezultati raziskovanja so uporabni kot učna literatura za izboljšanje in poglobljeno poznavanje položaja gluhih in naglušnih.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2830; Prenosov: 269
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
114. Pravni status oseb, razseljenih zaradi podnebnih spremembMaja Ivanc Lunder, 2019 Opis: Vedno več ljudi zapušča svoja prebivališča zaradi vremenskih razmer, nesreč ter spreminjanja okolja, ki je posledica spreminjanja podnebja. Naraščajoče vode, dezertifikacija, vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov povzročajo migracije ljudi, ki so trenutne ali trajne. Napovedi so, da lahko do leta 2050 več sto milijonov ljudi postane trajno izseljenih zaradi poplav, suše, orkanov ter povečanja morske gladine. Naraščanje selitev zaradi okoljskih sprememb je v zadnjih desetletjih privedlo do razprav med mednarodnimi organizacijami in znanstveniki glede zaščite in statusa ljudi, ki migrirajo. Oblikovanje jasne opredelitve oseb, ki se razseljujejo zaradi podnebnih sprememb, je ključno izhodišče za mednarodno zaščito. Nastane pravna praznina za to ranljivo skupino ljudi, za katero ni splošne opredelitve, in posledično nesoglasja, koga je potrebno zaščititi ter na kakšen način. Mednarodno pravo ščiti begunce pred preganjanjem. Vrzel v mednarodni zaščiti pa nastane, ko je potrebno ščititi ljudi razseljene zaradi okoljskih dejavnikov. Obstaja soglasje o obstoju pravne vrzeli; obstaja tudi nesoglasje o sporazumih, kako bi se ta pravna vrzel zapolnila. Okoljski analitiki so že obravnavali begunca zaradi podnebnih sprememb in se zavzemali za sistem globalnega upravljanja za njegovo zaščito, vendar do sedaj neuspešno. Pravna vrzel ostaja odprta. Imamo dokaze o spreminjanju podnebja, za katerega je glavni krivec človeški faktor, ki je napravil nepopravljivo škodo na velikih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu. V magistrskem delu smo ugotavljali urejenost pravnega statusa in pravne zaščite oseb, ki so jih podnebne spremembe razselile iz svojih habitatov ter z raziskovanjem prihajali do dejstev, da je to področje zelo podhranjeno.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2390; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,14 MB) |
115. Nastanek države v mednarodnem pravuPolona Mlakar, 2019 Opis: Magistrsko delo sistematično obravnava montevidejske kriterije za nastanek države, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o nastanku države. Poleg klasičnih montevidejskih kriterijev, osnovanih na načelu učinkovitosti, smo obravnavali tudi dodatne relevantne kriterije. Podrobneje smo proučili dodatni kriterij priznanja, razlike med deklaratorno ter konstitutivno teorijo in učinke kolektivnega (ne)priznanja. Obravnavali smo tudi razmerje med državnostjo in samoodločbo. O tej smo ugotavljali, ali jo uvrščamo med pravice ali načela. Z deduktivno-analitično metodo smo tako ugotovili, da nastanek države spada na področje mednarodnega prava, razen nekaterih izjem v povezavi s tem. Deskriptivna metoda nam je koristila za opis vseh kriterijev v povezavi z nastankom države, uvrščanje samoodločbe ter za opis mednarodnopravnih pogojev za nastanek države. Prav tako smo z opisno metodo proučili načine nastankov držav in entitet s posebnimi statusi. S primerjalno-pravno metodo smo utemeljili, kateri kriteriji za nastanek države so bili uporabljeni na konkretnih primerih. Z zgodovinsko metodo pa smo si kronološko prikazali uporabo kriterijev in drugih institutov na konkretnih primerih, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na podlagi uporabljenih metod smo tako nazorno prikazali, da je kljub pravno določenim kriterijem včasih težko določiti, kdaj država dejansko nastane, se nadaljuje ali izumre. Proces nastanka držav tako še vedno ni popolnoma zaključen, kar je zanimivo za prihodnost obstanka države kot subjekta mednarodnega prava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: montevidejski kriteriji, nastanek države, državnost, mednarodno javno pravo, načelo učinkovitosti
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2548; Prenosov: 183
Celotno besedilo (795,30 KB) |
116. Pravica do človekovega dostojanstva v procesu umiranjaMaja Lukan Lapornik, 2020 Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja človekovega dostojanstva v obdobju ali procesu človekovega umiranja. Namen disertacije je predstaviti moralno-etične dileme, ki nastanejo v procesu umiranja, kakšen odgovor na to vprašanje trenutno nudi pravni red ter ali se stališče družbe odraža v trenutnem pravnem redu. Uvodna poglavja so namenjena predvsem predstavitvi pojma dostojanstva ter njegovi umeščenosti v različne pravne dokumente. Obravnavana tematika posega tudi na nekatera druga znanstvena področja, zato so v nadaljevanju dela predstavljena še določena vprašanja medicinske in zdravstvene znanosti, ki se tičejo zlasti definiranja začetka procesa umiranja. Slednja so predstavljena tudi v tistih delih, kjer se pri obravnavi posameznega predmeta srečujejo ali sovpadajo s pravno znanostjo. Glede na postavljene hipoteze je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Na tej podlagi so v delu predstavljena vprašanja pravice do življenja ali pravice do smrti, predstavljene so nekatere bolj izpostavljene moralno-etične dileme, obravnavane so različne oblike pomoči, ki skrajšajo življenje, obsežno poglavje je namenjeno predvsem vsebini paliativne oskrbe. Z različnih vidikov je predstavljena pravna ureditev v Sloveniji, posebno poglavje je namenjeno nekaterim odmevnim in zanimivim primerom iz sodne prakse, primerjalnopravnemu pregledu nekaterih evropskih ureditev kot tudi ureditev iz drugih držav sveta. Z raziskavo, ki je predstavljena v zadnjem delu, pa se je zasledoval zlasti cilj predstaviti odnos naše družbe do zastavljenega vprašanja, razmišljanja ljudi različnih poklicev oz. različnih strok o zastavljenem vprašanju ter poskus ozaveščanja predvsem tistih skupin ljudi, ki lahko dosežejo spremembe obstoječe zakonodaje, da zagotovijo boljše pogoje pacientom v procesu umiranja, ki se mu nihče ne more izogniti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1999; Prenosov: 327
Celotno besedilo (3,87 MB) |
117. Spoštovanje človekovega dostojanstva z vidika sorazmerne uporabe policijskih pooblastilSebastjan Prosenc, 2020 Opis: Bistvo obravnavane teme je iskanje vsebine policijskega načela sorazmernosti, ki bi uporabljena policijska pooblastila optimiziralo do te mere, da bi onemogočalo nesorazmerno uporabo policijskih pooblastil s ciljem zagotavljanja spoštovanja človekovega dostojanstva. Za raziskavo smo uporabili naslednje raziskovalne metode: induktivno-deduktivno metodo, teoretično in zgodovinsko metodo, primerjalno-pravno metodo, aksiomatsko metodo, metodo klasifikacije, metodo neposrednega opazovanja, metodo modeliranja in metodo analize vsebine. Namen raziskave je proučevanje človekovega dostojanstva, (policijskega) načela sorazmernosti in policijskih pooblastil. Posledično smo raziskovali nastanek in vsebino človekovega dostojanstva in ga povezali s pravno varovanimi pravicami, ki opredeljujejo njegovo vsebino in pomen. Prav tako smo proučili namen, zgodovinski razvoj in vsebino splošnega načela sorazmernosti, ki ga pri odločanju uporabljajo tako mednarodna kot domača sodišča. Namen raziskave je bil tudi podrobna analiza slovenskih policijskih pooblastil, da smo spoznali njihovo raznovrstnost in razpršenost v različnih zakonih ter namen njihove uporabe. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti spodnjo in zgornjo mejo načela sorazmernosti in kritična presoja sedanjega zapisa policijskega načela sorazmernosti glede na kriterije strogega testa sorazmernosti, ki ima svoj temelj v praksi pruskega Vrhovnega upravnega sodišča. Glavni cilj raziskave je bil zato oblikovanje zapisa sodobnega policijskega načela sorazmernosti, ki bi že vnaprej omogočal presojo sorazmerne uporabe policijskih pooblastil in s tem preprečeval nespoštovanje človekovega dostojanstva. Pri raziskavi smo se omejili zgolj na slovenska policijska pooblastila. Izvirnost disertacije predstavlja raziskava vplivnega območja policijskega načela sorazmernosti in njegova konceptualizacija za vse prihodnje zapise policijskega načela sorazmernosti kot splošnega načela za opravljanje policijskih nalog.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, policijska pooblastila, sorazmerna uporaba, načelo sorazmernosti, temeljne pravice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 3138; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,72 MB) |
118. |
119. Sodelovanje javnosti pri varstvu okoljaHana Splichal, 2020 Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1409; Prenosov: 89
Celotno besedilo (634,96 KB) |
120. Vloga države pri spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvuLara Medoš, 2020 Opis: Živimo v družbi, v kateri je izredno pomemben odnos do človekovih pravic. Z vedno večjim delovanjem mednarodnih organizacij je bil poudarek na pomembnosti človekovih pravic povečan in so bili sprejeti novi dokumenti za njihovo podrobnejše obravnavanje ter za povečanje njihovega varovanja. Za zagotavljanje varovanja človekovih pravic pa so dolžne poskrbeti posamezne države z nacionalno zakonodajo, ki naj bi temeljila na mednarodnih pogodbah in predpisovala ukrepe za njihovo uresničevanje in nudenje pravne pomoči. Na določenih področjih so nekatere pravice bolj izpostavljene kot druge in je večja nevarnost, da bi prišlo do njihove kršitve. Eno od teh področij je gospodarstvo, zato je OZN sprejela Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Republika Slovenija kot država članica OZN je morala smernice implementirati, kar je storila z Nacionalnim akcijskim načrtom RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. V uvodu diplomskega dela so definirane človekove pravice in je predstavljen njihov splošni pomen v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljene Smernice OZN in Nacionalni akcijski načrt RS, s katerim je Republika Slovenija intervenirala za povečanje spoštovanja in varovanja človekovih pravic na področju gospodarstva. Na koncu pa je predstavljeno še varovanje človekovih pravic izven meja Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je potrditi hipotezo, da Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in ostali predpisi Republike Slovenije vsebujejo ustrezne ukrepe in smernice za zaščito človekovih pravic v gospodarstvu, a so vseeno prisotne določene pomanjkljivosti na področju nadzora sledljivosti upoštevanja ukrepov in smernic. Za rešitev teh pomanjkljivosti je podan predlog za dopolnitev le-tega.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, varstvo človekovih pravic, gospodarstvo, človekove pravice
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1375; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,86 MB) |
