121. Sovražni govorMatic Mlakar, 2020 Opis: Skozi diplomsko delo je raziskana problematika glede sovražnega govora, ki je trenutno eden najbolj zahtevnih izzivov za razrešitev v danajšnjem svetu. Na začetku so opisane razlike stereotipov, predsodkov, diskriminatornih predsodkov in diskiminacije. Vsi našteti so pomemben ključ za lažje razumevanje pojava sovražnega govora. Podrobneje je povzeto, kje vse je reguliran sovražni govor tako posredno kot neposredno po nacionalnih in mednarodnih določbah. Sam temelj demokracije predstavlja svoboda do izražanja misli, vere, vesti in idej, zato so določbe jasne, da je prepovedano javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kljub jasnim določbam se svet razvija s svetlobno hitrostjo in pravzaprav še ni urejeno vsako področje, ki je nujno za razrešitev oziroma omejitev sovražnega govora. Družbo v vsakem prelomnem obdobju zaznamuje neko pomembno vprašanje, naše je ureditev sovražnega govora, kar lahko v posledici pripelje do močno preoblikovane demokratične družbe. V diplomskem delu je tako analizirana sodba Vrhovnega sodišča, kot tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, katera je nujna analize, saj lahko takšna odločitev sodišča pusti hujše posledice za nadaljnji razvoj svobodne in strpne demokratične družbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, ESČP
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1619; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (341,09 KB) |
122. Problematika izstopa države članice iz Evropske unijeTjaša Pucelj, 2020 Opis: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1900; Prenosov: 140
Celotno besedilo (320,66 KB) |
123. Športno pravo v Sloveniji (primer alpskega smučanja)Leila Smolej, 2020 Opis: Šport in pravo samostojno eksistirata kot dva različna družbena pojava, a vendar med njima obstaja določeno razmerje. Pogled na to razmerje je v zadnjih desetletjih doživel ogromen razvoj, vse več pravnih strokovnjakov pa se ukvarja z vprašanjem, ali športno pravo v pravem pomenu besede sploh obstaja. Razvoj športne panoge in vedno večja politična ter ekonomska vloga športa znotraj družbe v zadnjem obdobju pomeni tudi neposreden razvoj in širitev pravne panoge športnega prava v Sloveniji. Pri pisanju diplomske naloge so bile uporabljene opisna analitična, sintetična, ter primerjalna razlaga. Namen tega diplomskega dela je raziskati področje športnega prava v Sloveniji, ga opisati ter predstaviti na primeru alpskega smučanja. Na temo športnega prava je mogoče najti raziskovalna dela, ki pa sicer (še) ne obravnavajo konkretno izbrane teme športnega prava v Sloveniji. Raziskovanje je poglobljeno v področje smučarskega prava, njegov razvoj, predpise, ki urejajo to področje, saj razvoj alpskega smučanja, kot bolj priljubljenega med športi v Sloveniji, vpliva vzporedno na razvoj športnega prava v Sloveniji. Športno pravo v Sloveniji se še vedno razvija in nedvomno obstaja, na to ima vpliv tudi alpsko smučanje, ki ostaja na vrhu priljubljenosti med športi v Sloveniji. V prihodnosti bodo nastale nove športne panoge, ki bodo s seboj prinesle nove pravne izzive in potrebe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: šport, športno pravo, alpsko smučanje, Republika Slovenija
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 2117; Prenosov: 124
Celotno besedilo (575,73 KB) |
124. Živali - pravna ureditev v Sloveniji in Evropski unijiSara Valentinčič, 2020 Opis: Področje zaščite živali je v Sloveniji in Evropski uniji zakonsko urejeno. Še vedno pa se ljudje ne zavedamo, da so živali ljudem podobne, so živa in čuteča bitja, sposobna zaznavanja sveta in so vključena v vse plasti našega življenja. Odnos človeka do živali odražajo štiri načela: dobrobiti živali, pravic živali, trajnostnega razvoja, človek na prvem mestu. Dobrobit živali pomeni dobro formo in dobro počutje. Osnovni kriteriji za dobrobit so: pravica do življenja brez lakote in žeje, pravica do udobja, pravica do življenja brez bolečin, poškodb in bolezni, pravica do normalnega vedenja, pravica do življenja brez strahu in stisk. V Sloveniji in Evropski uniji deluje veliko organizacij in združenj, ki se zavzemajo za pravice živali oziroma njihovo zaščito. Živali varuje tudi zakon. Poudarek pa je tako v Sloveniji kot Evropski uniji na varovanju poskusnih živali. Evropska pravna ureditev postavlja temelje ureditve zaščite živali v nacionalnih pravnih redih. Vivisekcija predstavlja kruta mučenja in trpljenja živali v poskusih, čeprav obstajajo alternativne metode. V letu 2013 je bila predstavljena državljanska pobuda "Stop vivisekciji", ki se je zavzemala za prepoved opravljanja poskusov na živalih. Velik pomen pri zmanjšanju trpljenja živali v poskusih in pri sami zaščiti poskusnih živali ima upoštevanje načela 3R (zamenjava, zmanjšanje, izboljšanje).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo živali, poskusi na živalih, dobrobit živali, pravna ureditev
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1637; Prenosov: 145
Celotno besedilo (851,67 KB) |
125. Žvižgači v razmerju do javnega interesaManca Vules Hrvatin, 2020 Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 186
Celotno besedilo (592,18 KB) |
126. Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge AnalyticaNina Benčič, 2020 Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1132; Prenosov: 258
Celotno besedilo (993,10 KB) |
127. Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvuSnježana Barišić, 2020 Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 123
Celotno besedilo (631,32 KB) |
128. Uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenihEmanuela Eduard Muhić, 2020 Opis: Lokacijski podatki v sodobnem času predstavljajo področje, kjer obdelava teh podatkov, pridobljena s pomočjo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, prinese številne koristi. Raznolikost ter prosta dostopnost GPS tehnologije daje vse več delodajalcem možnost, da jo lahko uporabijo za povečanje učinkovitosti delovnega procesa ter tudi za nadzor nad zaposlenimi, zaradi česar postaja vprašanje zasebnosti na delovnem mestu vse bolj kompleksno ter zanimivo. Obravnavana tema magistrskega dela je uporaba GPS sledilnih naprav z vidika varstva osebnih podatkov zaposlenih. Obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj specialnih zakonov, medtem ko je uporaba GPS sistema v delovnih razmerjih prav posebno področje s številnimi %sivimi conami%, kjer obdelave osebnih podatkov (še) ne ureja noben zakon oziroma je v nacionalni zakonodaji pomanjkljivo urejena. Ker imajo delodajalci kot upravljavci osebnih podatkov v praksi precej težav glede pravilnega interpretiranja veljavne zakonodaje (ZDR-1, ZVOP-1, uredba GDPR itd.), se je v luči zastavljenih ciljev preučilo in predstavilo varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih s poudarkom na sledenju zaposlenim z uporabo GPS naprav ter obravnavalo konkretne primere s področja sledenja delavcem, kjer se je podrobneje posvetilo študiji primera uporabe GPS sledilne naprave za sledenje avtobusov v izbranem podjetju NOMAGO, d. o. o. Slednje je pripeljalo do različnih ugotovitev, kaj je namen spremljanja, oz. do odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji, ali je uporaba GPS sledilne naprave z vidika varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih sorazmeren ukrep ali preveč posega v pravice zaposlenih ter do katere mere je še dopustno, da delodajalec spremlja delavca na njegovi službeni poti glede na izbrane primere sledenja zaposlenim.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: GPS sledilne naprave, lokacijski podatki, upravljavec, varstvo osebnih podatkov, delovna razmerja, delavec, delodajalec
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1468; Prenosov: 150
Celotno besedilo (796,13 KB) |
129. Uresničevanje pravice do zdrave pitne vode na primeru kraškega vodonosnikaMartina Stegel, 2020 Opis: Voda je življenje. Voda je naravna dobrina, ki je bistvena za življenje, prav tako pa je ključna za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do človekovega dostojanstva itd. Gre za pravice, ki jih ni možno uresničevati brez vode, saj brez nje ni življenja. Zdrava pitna voda ni nekaj samoumevnega, ampak je v sodobnem času cenjena dobrina, ki mora biti kot taka tudi ustrezno priznana in varovana. V letu 2016 je bila pravica do pitne vode vpisana v 70.a člen Ustave RS, kar pomeni, da se zavedamo njene pomembnosti in nenadomestljivosti. Za zaščito pitne vode bi bilo treba spremeniti način življenja, vodne vire uporabljati bolj trajnostno ter zaščititi zaloge pred onesnaženjem. V magistrskem delu so v ospredje postavljeni kraški vodonosniki, ki v sebi skrivajo velike količine pitne vode in zagotavljajo pitno vodo za več kot polovico prebivalcev Slovenije. Kraški vodonosniki so zaradi svojih posebnosti zelo dovzetni za onesnaženja, zato bi jim morali nameniti posebno pozornost in jih ustrezno zavarovati. Dolgoročna in načrtna zaščita kraških vodonosnikov mora temeljiti na poznavanju njihovih posebnih značilnosti in strokovnih podlagah. Ureditev tega področja zahteva določene omejitve urbanizacije in omejitve človekovih dejavnosti, a je to nujno potrebno, če si želimo iz pipe natočiti kozarec dobre pitne vode.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do pitne vode, onesnaževanje okolja in voda, kraški vodonosnik
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1376; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,62 MB) |
130. Prosta presoja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceTine Jurič Klander, 2020 Najdeno v: osebi
Ključne besede: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1391; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,50 MB) |
