61. OZN in ohranjanje mednarodnega miru ter varnosti s poudarkom na razvoju človekovih pravicIrena Klede, 2017 Opis: Organizacija Združenih narodov združuje narode sveta. Njena osnovna celica delovanja je miroljubna država članica, ki deli iste ideje in vizije kot organizacija sama, torej se zavzema za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega sodelovanja na področju ekonomskega in socialnega razvoja ter sodelovanja nasploh. Z ustanovitvijo OZN-a se je dodatno potrdila vera v človekove pravice in hkrati so bile te prvič univerzalno in mednarodno zaščitene prek mehanizmov za njihovo zaščito ter programov spodbujanja in zaščite. Kot osrednji cilj OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti se je obdržala ideja kolektivne varnosti z namenom obvarovati bodoče rodove pred strahotami vojne. Uspeh sistema je bil zagotovljen s strani petih držav - stalnih članic Varnostnega sveta, ki so imele ključno vlogo pri zagotavljanju prvenstvene naloge VS, zapisane v 24. členu Ustanovne listine, to je ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: OZN, Varnostni svet, človekove pravice, mirovne sile, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2662; Prenosov: 181
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
62. |
63. Praksa upravnih organov kot vir upravnega pravaAnja Leban, 2016 Opis: Diplomska naloga obravnava prakso upravnih organov kot vir upravnega prava. Opisuje razliko med pravnimi viri in viri prava, ter kako se viri upravnega prava razlikujejo od virov prava nasploh. Natančno obravnava vire prava v rimsko-germanski pravni družini. Obravnava problem pravne prakse kot formalnega pravnega vira v kontinentalnem pravnem sistemu. V nekaj besedah je tudi opisana sodna praksa v anglo-ameriškem pravnem sistemu. Predstavljeni so upravni organi in najpomembnejši akti, ki jih ti izdajajo. Opisani so primeri prakse upravnih organov, ter kako je ta vir upravnega prava. Predstavljeni so moji sklepi o praksi upravnih organov kot vira upravnega prava in moja razmišljanja o sodni praksi kot formalnem viru prava.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2323; Prenosov: 146
Celotno besedilo (483,37 KB) |
64. |
65. Etični in pravni vidiki presaditve tkiv in organov v Republiki SlovenijiTina Česenj, 2017 Opis: Uvod: Transplantacijo organov in tkiv lahko danes uvrščamo med uveljavljene oblike zdravljenja. Zarisati jasno razmerje med darovanjem organov in pravom se na prvi pogled zdi preprosto, vendar hitro ugotovimo, da gre za izredno kompleksno razmerje. Razloge za to gre iskati v različnih vidikih transplantacije, kot so: etični, medicinski, ekonomski, politični in pravni vidik. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je s pregledom strokovne literature zbrati podatke o pomenu dobre pravne urejenosti transplantacijske dejavnosti v našem prostoru, ugotoviti dejanski trenutni pravni položaj transplantacije organov v Republiki Sloveniji ter poiskati pomanjkljivosti našega pravnega sistema v povezavi s to tematiko. Cilj magistrskega dela je na enem mestu zbrati in opisati pravne predpise, ki se nanašajo na transplantacijo organov, ugotoviti pomanjkljivost in predlagati možne izboljšave. Metode dela: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, pri tem pa primerjali različne vire, ki se nanašajo na postavljene hipoteze. S pomočjo sistematične sekundarne analize različnih virov in deskriptivne raziskave smo prišli do podatkov, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretični del magistrskega dela. Zaključek: Transplantacija organov je izredno občutljiv in kompleksen proces, ki ga spremljajo etične in pravne dileme. Prav je, da se vsak sam opredeli do transplantacije in ravna v skladu s svojimi prepričanji, naloga zakonodajalca in strokovne javnosti pa je, da zagotavljata pogoje, ki omogočajo varen in etično sprejemljiv okvir izvajanja transplantacijske dejavnosti. Transplantacijska dejavnost bo na ta način pridobila na veljavi in postala bolj sprejemljiva v očeh širše javnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: transplantacija, etični vidik, pravni vidik, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3505; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,72 MB) |
66. Pravica do življenja spočetega zarodkaSaša Vesel, 2017 Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2647; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,09 MB) |
67. |
68. Zadeva Katanga in Chui pred mednarodnim kazenskim sodiščemTina Zorko, 2017 Opis: Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno 17. julija 1998, pravna podlaga za njegovo ustanovitev je Rimski statut. Pristojno je za najhujša vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki prizadenejo mednarodno skupnost. Germain Katanga, nekdanji poveljnik nacionalnih integracijskih sil in uporniških sil FRPI (fran. Force de Résistance Patriotique en Ituri), je bil spoznan za krivega v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem glede hudodelstev, ki so se zgodila februarja 2003 v vasi Bogoro v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, za vojna hudodelstva umora ter za hudodelstva zoper človeštvo, naklepnega napada na civilno prebivalstvo, uničenje sovražnikovega premoženja in plenjenja. Obsojen je bil na 12 let zapora. Mathieuju Ngudjolo Chui, nekdanji vodja domoljubnih uporniških sil FNI (fran. Front des Nationalistes et Intégrationnistes), je poznan tudi kot prva oseba, ki je bila oproščena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, oboroženi spopadi, Demokratična republika Kongo, Germain Katanga, Mathieuju Ngudjolo Chui, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2717; Prenosov: 127
Celotno besedilo (335,76 KB) |
69. |
70. Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAna Kreft, 2017 Opis: Naslov magistrskega dela je Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Slovenija je leta 1993 postala članica Sveta Evrope, naslednje leto pa je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP) ter pripadajoče protokole. Tudi v Ustavi Republike Slovenije so človekove pravice in svoboščine posebej obravnavane v svojem poglavju. Pravica do poštenega sojenja je ena izmed človekovih pravic, ki jo varuje 6. člen EKČP. Po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)je kršitev 6. člena EKČP med najpogostejšimi kršitvami Konvencije. V magistrskem delu je predstavljena sodna praksa ESČP glede pravice do poštenega sojenja po njenih elementih: neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, javnost sojenja, sojenje v razumnem roku, domneva nedolžnosti, seznanitev z obtožbo, pravica do obrambe, pravica do zagovornika, enakost orožij in pravica do brezplačnega tolmača. Predstavljeni so tudi podatki o kršitvi 6. člena po državah pogodbenicah in v Sloveniji ter sojenje v razumnem roku na ESČP.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 5229; Prenosov: 509
Celotno besedilo (2,01 MB) |
