Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznosti
Eva Manfreda, 2017

Opis: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje. Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno, zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so: obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije, panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal. Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve, preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja, so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1132; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

22.
Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji
Jaka Čokl, 2018

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu (2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami, osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo. V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja. Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 32
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresa
Jan Valenčič, 2017

Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije, kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja) posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in kaj pri tem doživljajo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

24.
Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkohola
Karin Mermolja, 2015

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (684,52 KB)

25.
Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnja
Maja Volarič, 2017

Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1328; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

26.
Izkustveni vidiki sočutja do sebe
Patricija Kožuh, 2018

Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe. Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri. V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 952; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

27.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence
Primož Rakovec, 2015

Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1082; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (893,75 KB)

28.
Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksi
Sonja Gorup-Špenko, 2015

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

29.
Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi
Tina Župan, 2017

Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta, predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki. Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take, ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema, pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in terapevtske implikacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

30.
Prednosti in slabosti zdravljenja s psihedeličnimi substancami
Renata Mlakar, 2018

Opis: Čeprav uporaba psihedeličnih snovi sega že v obdobje »primitivnih« družb v vseh kulturah, večini še vedno predstavlja tabu. Zato smo v diplomski nalogi želeli raziskati, kakšne so prednosti in slabosti učinkov psihedeličnih substanc pri zdravljenju. V tem okviru smo raziskali, na kakšen način ljudje psihedelične substance uporabljajo za zdravljenje in kakšna so morebitna tveganja, ki jih prinašajo. Nalogo smo razdelili na dva dela. Prvi del zajema teoretični pregled literature, s katero smo osvetlili ključne pojme psihedelikov, predvsem v povezavi s psihoterapijo. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s šestimi osebami, ki so že večkrat uživale psihedelične substance. S tem smo pridobili poglobljeno razumevanje delovanja psihedelikov iz prvoosebnih izkušenj. Ugotovili smo, da sama psihedelična izkušnja poteka na celostnem nivoju, med izkušnjo uporabniki dostopajo do nezavednega, kar je terapevtska vrednost psihedelika. Vendar so izkušnje lahko zelo neprijetne in težke, zato je za dosego pozitivnih učinkov psihedelikov potrebna uporaba v kontroliranem okolju z usposobljeno osebo in s poudarkom na integraciji. Slednje je pomembno tudi zaradi možne potencialno problematične predstave vizij, ki jih uporabniki doživljajo pod vplivom psihedelikov, saj jih uporabniki interpretirajo s svojim umom na način, ki jim najbolj ustreza, s čimer se lahko popači dejansko sporočilo, ki je bilo dano v psihedelični izkušnji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihedelik, LSD, zdravljenje, raziskave, zavest, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh