11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenihKaja Petrinja, 2018 Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko,
honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko
drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo
količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več.
V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja
motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih
v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z
vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na
delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi
se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na
drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z
višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti.
Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju
krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so
me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem
mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil
problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna
od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali
približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2729; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
18. |
19. |
20. Širitev terorizma in poostritev nadzora na schengenskem območjuKaja Bitežnik, 2018 Opis: Terorizem se ni rodil pred stoletji ali tisočletji, terorizem smo rodili ljudje. Prav zato lahko rečemo, da je star toliko kot človeštvo in raste ter se razvija skupaj z nami. Beseda terorizem ali terorist prebudi v nas strah in skrb po obvarovanju ter zaščiti svojih bližnjih, pred očmi se nam prikažejo slike, s katerimi nas vsakodnevno preplavljajo mediji. Teroristični napadi, ki so postali že stalnica, so zajeli tudi Evropo. Države članice EU so uvidele, da morajo pri problematiki nezakonitega priseljevanja in vedno večji ogroženosti s strani terorističnih napadov v Evropi stopiti skupaj. Podpisanih je bilo več pogodb v povezavi s tem, najpomembnejša pa je Pogodba o schengenskem območju. Države pogodbenice se dandanes soočajo s problematiko glede poostritve nadzora na zunanjih schengenskih mejah, saj se k nam priseljuje vedno več migrantov, hkrati pa tudi povečuje stopnja nevarnosti za napade, predvsem teroristične. Ali je to dvoje povezano, lahko le ugibamo, vsekakor pa si želimo živeti čim mirneje in varneje. V nadaljevanju želim podrobneje predstaviti terorizem in kar je z njim povezano, ter kakšne ukrepe je glede tega in glede varnosti svojih državljanov sprejela Evropa. Analizirala bom razvoj terorizma in predstavila najpomembnejše pogodbe, ki so pripeljale do podpisa schengenske pogodbe. Diplomsko delo in tema sta namenjena vsem, ki jih zanima izbrana tematika ter ostalim, ki si želijo izvedeti več o razvoju in širitvi terorizma predvsem na naše ozemlje, ozemlje Evrope.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: terorizem, državne meje, schengen, varnost, diplomska dela
Objavljeno: 23.01.2019; Ogledov: 2564; Prenosov: 135
Celotno besedilo (528,59 KB) |
