21. Zbiranje sredstev z začetno ponudbo žetonov v Sloveniji in po svetuKlemen Rakušček, 2019 Opis: Možnosti financiranj je veliko, vendar mora vsako podjetje, ko se odloči za določeno vrsto financiranja, poznati lastnosti in tveganja ter se odločiti za najbolj primerno. Enako velja za vlagatelje. Najnovejši način zbiranja sredstev se imenuje ICO oz. javna ponudba žetonov.
Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele, ki se povezujejo v celoto. V prvem delu so predstavljena najpogostejša zagonska sredstva, njihove prednosti in slabosti. Eden izmed teh je ICO, ki temelji na blockchainu in kripto valutah, kar je podrobneje razloženo v drugem delu. V tretjem delu je natančneje predstavljen ICO in tudi številke, ki jih lahko analiziramo tudi v Sloveniji. Zadnji del predstavi slovenske projekte, njihovo uspešnost in stanje na področju zakonodaje za tovrsten način zbiranja zagonskih sredstev.
ICO je nov način zbiranja sredstev, kjer v start-up podjetja vlagajo fizične osebe. V času močnega vzpona trga s kripto valutami je bil za investitorje mamljiva naložba, saj je prinašala visok donos v zelo kratkem času. Najboljše naložbe so prinesle tudi po 1000-odstotni dobiček v manj kot enem mescu. V kratkem časovnem obdobju pa je lahko naložba v ICO kasneje prinesla enako veliko izgubo. Zaradi nereguliranega trga je prišlo do mnogih prevar, kar je bil razlog, da so mnoge države prepovedale tovrsten način zbiranja sredstev. Vseeno je treba izpostaviti tudi pozitivne lastnosti tovrstnega financiranja, ki omogočajo decentraliziranost, transparentnost in enostavnost ter hitrost transakcij. Tudi v Sloveniji so bili ICO-ji, ki so po enem letu že prenehali z delovanjem. Vseeno pa jih je še kar nekaj aktivnih. Kljub preprosti ideji vlaganja pa tovrsten način za vlagatelja predstavlja mnogo tveganj, saj ni bilo sprejetih, vsaj v Sloveniji, nobenih zakonov glede izdaje žetonov oz. ICO-jev, ki bi varovali investitorja.
Poleg napisanega je ocenitev podjetja skoraj nemogoča, vrednost žetona pa je zavajajoča in ni indikator uspešnosti projekta. Vrednost žetona se namreč spreminja sorazmerno s ceno najbolj znane kripto valute bitcoin. Kljub aktivnemu delu projektnih ekip se uspeh ne odraža na vrednosti žetona.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zagonska sredstva, ICO, blockchain, kripto valute, regulacija
Objavljeno: 22.03.2019; Ogledov: 2432; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (646,98 KB) |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. ZOPNI kot pravna podlaga za začasno zavarovanje ali odvzem premoženja nezakonitega izvoraKlemen Wagner, 2019 Opis: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je bil sprejet z namenom onemogočanja materialnega okoriščanja posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečevanja investiranja premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo dejavnost. Premoženje je nezakonitega izvora, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po ZOPNI, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. To je povsem nov pravni termin, ki se je pojavil šele s sprejetjem ZOPNI leta 2011. Z njim je zakonodajalec pravzaprav na novo opredelil kršitev in nanjo navezal novi pravni posledici - omejitev razpolaganja s premoženjem in odvzem premoženja. V okvir nezakonito pridobljenega premoženja, ki se ugotavlja v fazi finančne preiskave, spadajo stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe (omejevalna funkcija) kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano (razširitvena funkcija). Sodišče s sodbo odvzame premoženje, ki ga je pridobitelj nezakonito pridobil v obdobju petih let pred storitvijo kataloškega kaznivega dejanja do vključno enega leta in pol po storitvi le-tega, kolikor lahko najdlje traja finančna preiskava. Premoženje je lahko odvzeto tako primarnim kot tudi sekundarnim subjektom. S pomočjo opisne oziroma deskriptivne metode sem želel skozi raziskovanje ugotoviti, ali je ZOPNI v skladu z ustavnimi procesnimi jamstvi. Moja ugotovitev je, da je ZOPNI v neskladju z 22, 23, 25, 27 in 28 členom Ustave. V zvezi z 31. členom Ustave pa, da iz ZOPNI izhaja protipravna ustavna praznina.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 2194; Prenosov: 182
Celotno besedilo (378,93 KB) |
27. Sponzorstvo v športuKlemen Smrekar, 2019 Opis: POVZETEK
Cilj diplomske naloge je bil, da s pomočjo kvantitativne in kvalitativne metode ugotovim, ali hipoteza, ki sem si jo zastavil na začetku diplomskega dela, drži ali ne drži. Ko sem analiziral rezultate anket, je bilo evidentno, da se podjetja pri izbiri končnega sponzoriranca ne odločajo na podlagi afinitet. Od 25 podjetij, ki sem jih anketiral, je to potrdilo 21 (84 %) podjetij. To so podkrepili tudi intervjuji, ki sem jih opravil v treh velikih slovenskih podjetjih. Ugotovil sem, da se podjetja za sponzorstva odločajo na podlagi vstopnih analiz, na podlagi številk, ki so v ozadju, medsebojnih dogovorov s športniki in strateških načrtov. Za podjetja, ki se odločajo za sponzoriranje športnika, je tudi pomembno, da slednji živi v skladu z njihovimi vrednotami in da se v očeh javnosti pokaže kot vzornik za mlajšo generacijo.
Odločitev, o tem koga bo podjetje sponzoriralo, zahteva temeljit razmislek, kako bo vloženi denar koristil ne le sponzorirani športni instituciji (in s tem posredno neki športni panogi), temveč predvsem podjetju oziroma blagovni znamki. Podjetja, ki imajo dobro zastavljeno strategijo tržnega komuniciranja, lažje vzpostavljajo, vzdržujejo in gradijo odnose, hitreje širijo informacije in s tem ustvarjanje nove poslovne priložnosti.
Čeprav se v štiriinosemdesetih odstotkih podjetja za sponzorstvo ne odločajo na podlagi afinitet posameznika, ne smemo v celoti pozabiti na tisti preostali odstotek odločitev, ki vključuje naklonjenost posameznika do določene športne panoge. Po navadi so v tem preostalem odstotku zajete določene skupine športnikov, ki težje pridejo do medijske izpostavljenosti in potrebujejo pomoč ljudi, ki so jim naklonjeni.
Pri pisanju diplomske naloge sem naletel na nekatere omejitve. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem opravil potrebne intervjuje, ki so bili pomemben del moje diplomske naloge. Prav tako sem imel težave pri iskanju literature, ki bi podrobno opisovala vpliv afinitet na odločitve posameznikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Afiniteta, sponzorstvo, šport, strategija, komuniciranje, odločanje, analiza
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 2263; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,22 MB) |
28. Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanjKlemen Žugelj, 2019 Opis: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2601; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,47 MB) |
29. |
30. |
