21. Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznostiEva Manfreda, 2017 Opis: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje.
Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni
ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno,
zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč
strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in
pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in
neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so:
obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije,
panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje
posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če
sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal.
Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve,
preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih
interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti
doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano
razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično
obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo
anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja,
so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni. Najdeno v: osebi Ključne besede: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,02 MB) |
22. Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapijiJaka Čokl, 2018 Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja
teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko
terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter
njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje
krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu
(2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami,
osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi
obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti
elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo.
V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz
teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V
nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega
dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje
kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno
izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in
sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja.
Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže
reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih
fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali
njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju
izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa
metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model. Najdeno v: osebi Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 969; Prenosov: 33 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
23. Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresaJan Valenčič, 2017 Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno
definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se
posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki
in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter
zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije,
kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko
že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina
stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh
dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so
uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo
stresa.
V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz
življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče
bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili
kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja)
posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri
posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in
kaj pri tem doživljajo.
Najdeno v: osebi Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 91 Celotno besedilo (1,66 MB) |
24. Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkoholaKarin Mermolja, 2015 Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot
komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta
učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera
posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno
depresijo.
Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista,
ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje
kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem
delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno
vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov
in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri
ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in
družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki
domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe.
V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali
razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome
in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske
okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so
kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih
življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo
podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili
tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: osebi Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 48 Celotno besedilo (684,52 KB) |
25. Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnjaMaja Volarič, 2017 Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije
tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 %
ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri
otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi,
ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji.
Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in
rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje,
štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo
kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega
obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje,
čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki
vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno
vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna
tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron
Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži
mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo
dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v
magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako
kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM. Najdeno v: osebi Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 212 Celotno besedilo (1,17 MB) |
26. Izkustveni vidiki sočutja do sebePatricija Kožuh, 2018 Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu
posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v
mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva
trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani
tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi
strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe.
Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega
se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj
izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju
in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu
izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja
in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri.
V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s
svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje
psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke
analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja
in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in
intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Najdeno v: osebi Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,39 MB) |
27. Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligencePrimož Rakovec, 2015 Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja
klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju.
V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces
učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v
strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno
podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele
kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu
teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega
coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu
čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim
predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo
v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s
polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se
udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih
rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so
potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin
čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev
in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev. Najdeno v: osebi Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1098; Prenosov: 95 Celotno besedilo (893,75 KB) |
28. Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksiSonja Gorup-Špenko, 2015 Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature
predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija
nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je
terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta
jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja
koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti
analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem
držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D.
Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko
držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje
psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so
predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s
spiritualnimi vidiki in delo s sanjami.
Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela
najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu
predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi,
kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med
duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za
življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna
tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza.
Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo
dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med
psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje
uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze
terapevtskega procesa. Najdeno v: osebi Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 884; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,60 MB) |
29. Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimiTina Župan, 2017 Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta,
predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je
zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki.
Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih
načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take,
ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko
raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v
Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta
predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom
spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen
je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V
raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina
oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB
kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema,
pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko
osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se
glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema
je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe
brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te
magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in
terapevtske implikacije. Najdeno v: osebi Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 68 Celotno besedilo (2,11 MB) |
30. Prednosti in slabosti zdravljenja s psihedeličnimi substancamiRenata Mlakar, 2018 Opis: Čeprav uporaba psihedeličnih snovi sega že v obdobje »primitivnih« družb v vseh kulturah,
večini še vedno predstavlja tabu. Zato smo v diplomski nalogi želeli raziskati, kakšne so
prednosti in slabosti učinkov psihedeličnih substanc pri zdravljenju. V tem okviru smo raziskali,
na kakšen način ljudje psihedelične substance uporabljajo za zdravljenje in kakšna so morebitna
tveganja, ki jih prinašajo. Nalogo smo razdelili na dva dela. Prvi del zajema teoretični pregled
literature, s katero smo osvetlili ključne pojme psihedelikov, predvsem v povezavi s
psihoterapijo. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno metodologijo. Podatke smo
pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s šestimi osebami, ki so že večkrat uživale
psihedelične substance. S tem smo pridobili poglobljeno razumevanje delovanja psihedelikov
iz prvoosebnih izkušenj. Ugotovili smo, da sama psihedelična izkušnja poteka na celostnem
nivoju, med izkušnjo uporabniki dostopajo do nezavednega, kar je terapevtska vrednost
psihedelika. Vendar so izkušnje lahko zelo neprijetne in težke, zato je za dosego pozitivnih
učinkov psihedelikov potrebna uporaba v kontroliranem okolju z usposobljeno osebo in s
poudarkom na integraciji. Slednje je pomembno tudi zaradi možne potencialno problematične
predstave vizij, ki jih uporabniki doživljajo pod vplivom psihedelikov, saj jih uporabniki
interpretirajo s svojim umom na način, ki jim najbolj ustreza, s čimer se lahko popači dejansko
sporočilo, ki je bilo dano v psihedelični izkušnji. Najdeno v: osebi Ključne besede: psihedelik, LSD, zdravljenje, raziskave, zavest, diplomske naloge Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 103 Celotno besedilo (1,62 MB) |