11. |
12. |
13. Analiza sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17)Manca Zemljič, 2019 Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza nedavno sprejete sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17) glede načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, ki v strokovni literaturi še ni (obsežno) preučena. S pomočjo deskriptivne metode smo predstavili tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti po pravu EU. Z uporabo zgodovinske metode smo si pomagali pri prikazu dosedanje sodne prakse SEU v zadevah, ki so potekale na podlagi 259. člena PDEU. Za preučitev sodbe je bila ključna metoda analize. V sklepnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo sinteze. Pojasnili smo razloge, zaradi katerih je postopek, v katerem tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti vloži država članica EU proti drugi državi članici EU, izjemno redek. Ključne pa so ugotovitve, ki se nanašajo na preučitev sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji. Predstavili smo ozadje primera in kot ključni argument SEU izpostavili ugotovitve, ki izhajajo iz presoje prvega očitka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je posledica sporne nemške zakonodaje manj ugodna obravnava lastnikov in voznikov vozil, ki so vozila registrirali v drugih državah članicah, v primerjavi z lastniki vozil, ki so vozila registrirali v Nemčiji. Poleg tega smo v diplomskem delu navedli pet posledic, ki jih (lahko) ima konkretna sodba za države članice in EU. Posledice smo preučili v sklopu širše sodne prakse SEU v zvezi s postopkom na podlagi 259. člena PDEU in z vsebinskega vidika.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2848; Prenosov: 264
 Celotno besedilo (963,54 KB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Žvižgači v razmerju do javnega interesaManca Vules Hrvatin, 2020 Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 186
Celotno besedilo (592,18 KB) |
19. |
20. Zadovoljstvo pri delu v javnem in zasebnem sektorju in njegovi vzrokiManca Sladoje, 2017 Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 829; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
