51. Prosto gibanje oseb znotraj Evropske Unije in gibanje državljanov tretjih držav v Evropsko UnijoAleksandra Perić, 2016 Opis: Notranji trg, ki se je dokončno oblikoval leta 1993, je območje, v katerem se evropski državljani lahko svobodno gibajo, študirajo, živijo, se upokojijo in iščejo nova delovna mesta. Omogoča prost pretok štirih svoboščin - delavcev, blaga, kapitala in storitev, ki je mogoč na podlagi popolne odprave nadzora na notranjih mejah Unije tj. na podlagi oblikovanja Schengna. Uveljavitev prostega pretoka delavcev je eden največjih uspehov evropske integracije. Državljanom Evropske unije dovoljuje iskanje boljših življenjskih in delovnih razmer, kot so jim na voljo v državi članici, kjer prebivajo. To vodi do izboljšanja življenjskega standarda tistih, ki odidejo,in tistih, ki ostanejo v članici, v kateri prebivajo,in do zmanjševanja socialnega pritiska v najrevnejših področjih Evropske unije. Obenem se tako prispeva delovna sila v najbogatejše dele Unije, kar omogoča njihov nadaljnji gospodarski razvoj. V diplomskem delu so analizirana nekatera pomembnejša področja dela v Evropski uniji(analiza brezposelnosti, analiza plač v drugih državah članicah, analiza migracij). Prost pretok oseb pa ni omejen samo na prost pretok delavcev. Notranji trg Evropske unije omogoča, da se vsi, ki imajo evropsko državljanstvo, na njenem območju prosto gibajo in da se lahko preselijo ter prebivajo v drugi državi članici. To pravico pa imajo na podlagi številnih direktiv tudi državljani tretjih držav, ki se delijo v tri skupine: ekonomski priseljenci, prisilni in družinski priseljenci.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 3029; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
52. |
53. Ali lahko podpisnica arbitražnega sporazuma enostransko odstopi od arbitražnega postopka?Stojan Auer, 2017 Opis: Magistrsko delo na podlagi teoretičnih meril domačih in tujih avtorjev predstavlja mirne načine reševanja sporov, v sklopu katerih podrobneje osvetli pojem mednarodne arbitraže. Bistvo arbitraže, ki jo številni avtorji imenujejo tudi razsodništvo, temelji izključno na podlagi pristanka strank z namenom, da se s tem načinom razreši njihov spor. S predhodnim medsebojnim dogovorom oziroma pristankom na arbitražo se stranke zavežejo k izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča v celoti in v dobri veri. Zato je arbitražna odločba, ki je dosežena z uporabo,prva, po svojem bistvu sodba. Soglasje strank (mednarodnih subjektov), da se nek obstoječi spor med njimi razreši na podlagi arbitraže, pa se izrazi kot mednarodna pogodba. Ne glede na vse pravne teorije in konvencije, ki stranke podpisnice arbitražne pogodbe zavezujejo k spoštovanju poprej naštetih določil, pa se v praksi dogaja, da se pravnih norm podpisnic arbitražnega sporazuma ne spoštuje oziroma se z različnimi pravnimi prazninami poskuša najti pot, ki že sprejete in ratificirane zaveze postavlja na glavo. Zasledovani cilj temelji na oceni morebitnih pravnih lukenj in pravnih posledic v konkretnem primeru v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško po enostranskem odstopu od pogodbe Hrvaške. Delo proučuje tudi pravne možnosti v trenutni situaciji obeh držav podpisnic in glede na pravna merila predvideva končni razplet.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2073; Prenosov: 190
Celotno besedilo (966,07 KB) |
54. Pravna ureditev varstva potrošnikov v Evropski UnijiTjaša Stojanoski, 2016 Opis: Varstvo potrošnikov je relativno mlada pravna panoga. Razvijati se je začela v 20. stoletju in prvič pogovoru ameriškega predsednika Kennedyja dobila svoje mesto med temeljnimi človekovimi pravicami. Varstvo potrošnikov je bilo postavljeno na stranski tir s pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti. Resneje se je na Evropskih tleh začelo razvijati po letu 1985.Z Maastrichtsko pogodbo beležimo nastanek Evropske unije. Ko je prevzela pogodbe Evropske skupnosti, je s tem v svoje temeljne določbe prevzela člen, ki prispeva h krepitvi varstva potrošnikov. Od tu naprej se je varstvo potrošnikov izboljšalo in napredovalo skupaj s krepitvijo notranjega trga. Tekom sprejemanja sekundarnih pravnih virov, je Komisija naletela na problem harmonizacije pravnih virov. Zaradi neusklajenosti zakonodaje med državami članicami si vedno bolj prizadeva h popolni harmonizaciji. Na področju varstva potrošnikov je bilo sprejetih veliko direktiv, ki urejajo to pravno panogo. Pobudo za reševanje in varovanje zlorab so prevzeli tudi potrošniki sami in začeli ustanavljati potrošniške organizacije, ki so neodvisne in nevladne.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2152; Prenosov: 150
Celotno besedilo (620,89 KB) |
55. |
56. |
57. Vloga političnih strank v ustavni demokracijiBojan Simeonov, 2012 Najdeno v: osebi
Ključne besede: demokracija, modeli demokracije, ustavna demokracija, politične stranke, ustava, ustavne pravice, temeljne pravice, večinsko prebivalstvo, politika, ustavno sodišče
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2881; Prenosov: 172
Celotno besedilo (949,68 KB) |
58. |
59. |
60. |
