Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodnopravna ureditev zračnega prostora
Nečimer Jan, 2016

Opis: Razvoj letalstva se je začel s prvim poletom na začetku prejšnjega stoletja, potreba po mednarodnopravni ureditvi zračnega prostora pa je prišla šele nekaj let kasneje, s I. svetovno vojno, ki je razkrila, kakšno nevarnost lahko za države predstavljajo letala, uporabljena v vojaške namene. Prav ta potreba po varnosti je vodila do niza mednarodnih aktov, ki so urejali in še danes urejajo zračni prostor na mednarodni ravni.Mednarodni zračni prostor je razdeljen na različne mednarodnopravne režime, ki se med seboj razlikujejo po tem, kakšno stopnjo suverenosti imajo države v njih. Od zračnega prostora nad državnim ozemljem s teritorialnim morjem, kjer ima država popolno in izključno suverenost, pa do zračnega prostora nad odprtim morjem, kjer nobena nima jurisdikcije in gre za skupno dediščino človeštva, ki pripada vsem državam, ne glede na njihovo geografsko lego.Mednarodna organizacija civilnega letalstva je organ pod okriljem Organizacije združenih narodov, ki temeljni na suverenosti držav članic in spodbuja razvoj mednarodnega letalskega prevoza na varen in miren način. Njen ustanovitveni akt, Čikaška konvencija, je ena izmed najbolj množično podpisanih mednarodnih pogodb in je primarni pravni vir mednarodnega letalskega prava.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2585; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (487,66 KB)

2.
Varstvo človekovih pravic v postsovjetskih družbah
Nečimer Jan, 2019

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine skladno s sodobnim razumevanjem demokratične in pravne države ležijo v osrčju vsake družbe, katere temeljni cilj je zagotavljanje blaginje in svobode slehernemu posamezniku. V magistrskem delu je na kratko opisana zgodovina ZSSR, v okviru katere so kronološko predstavljeni ključni dogodki, ki so omogočili vzpon in povzročili padec enega najbolj krutih totalitarnih režimov v novejši zgodovini. Kot kontrast teptanju dostojanstva in svobode posameznikov v ZSSR so v nadaljevanju predstavljeni mehanizmi varstva človekovih pravic, tisti vzpostavljeni na mednarodni ravni ter tisti na ustavni ravni obravnavanih držav. Osrednji del magistrskega dela je primerjava med enaindvajsetimi državami, katerih predhodnice so bile republike ZSSR in satelitske države pod političnim, ekonomskim in ideološkim vplivom le-te. Obravnavane države so na različnih točkah tranzicije, kar se odraža tudi v stopnji varstva človekovih pravic. Za namene tega magistrskega dela je poglavitni razlikovalni element med obravnavanimi državami članstvo v Svetu Evrope. Zaradi dostopnosti statističnih podatkov o številu kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bilo možno med državami članicami SE opraviti kvantitativno primerjavo, medtem ko je bilo med državami članicami SE in tistimi, ki niso članice, primerjavo možno opraviti le na podlagi njihovih veljavnih ustavnih ureditev ter med mehanizmi varstva, ki jih le-te vzpostavljajo. Čeprav imajo vse obravnavane države v ustavna besedila vključene obsežne kataloge človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se uresničevanje le-teh v praksi med njimi občutno razlikuje. Namen tega magistrskega dela je jasen prikaz razlik v stopnji varstva človekovih pravic med enaindvajsetimi obravnavanimi postsovjetskimi državami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: postsocializem, postsocialistična družba
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2156; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh