Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V pričujočem diplomskem delu obravnavamo razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih na območju Mestne občine Ljubljana. V teoretičnem delu smo opredelili prostovoljstvo in se oprli na zakonsko ureditev prostovoljstva in socialnega varstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi pomen javnih socialnovarstvenih zavodov. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvalitativni pristop z raziskovanjem vsebine. V raziskavi smo zastavili tri raziskovalna vprašanja. S pomočjo petih opravljenih polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je organizirano prostovoljstvo v javnih socialnovarstvenih zavodih še premalo razvito, ga je pa glede na podatke iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2016 največ ravno na področju sociale. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci izjemno pomembno vlogo v organizacijah, kjer se prostovoljstvo že izvaja, so pa na tem področju pred nami še številni izzivi, saj je uvajanje prostovoljskega dela v javni sektor še bolj v povojih. V zaključku podajamo smernice za ključne deležnike, ki bi po našem mnenju spodbudili razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prostovoljstvo, organizirano prostovoljstvo, razvoj prostovoljstva, javni zavodi, socialno varstvo, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 2348; Prenosov: 59
Celotno besedilo (872,45 KB)

Opis: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero, saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 56
Celotno besedilo (404,94 KB)

Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1465; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv, saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu − tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se, da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika s strani univerz.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 60
Celotno besedilo (898,31 KB)

Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli preveč. Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme. Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s stigmo. V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja. Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje otroka z motnjo hranjenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1730; Prenosov: 168
Celotno besedilo (696,87 KB)