51. Socialna izključenost oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regijiMojca Princes, 2022 Opis: Socialna izključenost je proces, s katerim se osebe z zmanjšanimi zmožnostmi pogosto soočajo. Pri socialni izključenosti prihaja do neenakosti in večkratne prikrajšanosti na družbenem, ekonomskem, političnem ter kulturnem področju. Je neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov ter skupin prebivalstva pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih storitev in v socialnih mrežah. V diplomski nalogi smo z anketnim vprašalnikom preverjali prisotnost socialne izključenosti pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji. V raziskavo je zajetih 150 oseb, starih od 20 do 60 let, od tega 67 oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in 83 oseb lokalne populacije v obalni regiji. Anketni vprašalnik je obsegal 27 vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem kategorij: varnost zaposlitve, zdravje, nastanitev, varnost, socialno okolje, mobilnost in finančna izključenost. Rezultati ankete so potrdili dve hipotezi – v obalni regiji je pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi prisotna manjša varnost zaposlitve kot pri lokalni populaciji in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi imajo več zdravstvenih težav v primerjavi z lokalno populacijo. Z rezultati ankete smo ovrgli dve hipotezi: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so bolj finančno izključene kot lokalna populacija in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so manj vključene v socialno okolje kot lokalna populacija v obalni regiji.
Najdeno v: osebi Ključne besede: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, socialna izključenost, izključenost, zakonodaja, diplomske naloge Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 57 Celotno besedilo (1,35 MB) |
52. Uporabnost realitetne terapije v praksiElizabeta Stojko, 2021 Opis: Diplomska naloga daje vpogled tuje in domače literature ter predstavitev študij. Teoretični del vsebuje opis psihoterapevtskih pristopov, s poudarkom na realitetni terapiji, empirični del pa je temeljil na študiji domače in tuje literature. Po pregledu literature smo izdelali PRIZMA diagram ter prikazali rezultate po kodah in kategorijah. Na koncu smo v razpravi odgovorili na zadana raziskovalna vprašanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom domače in tuje literature.
Ugotovili smo, da je realitetno terapijo mogoče uporabiti s katerim koli posameznikom, ki pokaže pripravljenost in sposobnost, da razume njena načela ter si želi sprememb. Torej je v resnici realitetna terapija dostopna vsakomur. Na podlagi pregleda člankov ugotovimo, da je realitetna terapija učinkovita pri zdravljenju težav v duševnem zdravju, kot so anksioznost, depresija, zasvojenost, nezadovoljstvo z različnimi področji življenja ipd., pri zdravljenju spolnih prestopnikov, zasvojenih z drogami, pri zdravljenju avtoimunih bolezni, med svetovanci s kroničnimi boleznimi in tudi v praksi pri drugih težavah. Kot zanimivost smo ugotovili tudi, da izvajanje teorije izbire v predšolskem obdobju razvija veščine reševanja problemov, vabi k sodelovanju, krepi njihov občutek skupnosti, gradi medsebojno spoštovanje ter izkorišča otrokovo običajno človeško potrebo po moči in nadzoru. Majhnim otrokom zagotavlja možnost, da uporabijo svoj glas ter sprejemajo odločitve in rešujejo težave. Otroke spodbuja k sodelovanju in prispeva k povezovanju vzgojiteljev z njimi.
Najdeno v: osebi Ključne besede: psihologija, psihoterapevtski pristopi, učinkovitost, realitetna terapija, teorija izbire, diplomske naloge Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 76 Celotno besedilo (803,01 KB) |
53. |
54. Vloga zaposlenih pri uspešnem delovanju sistema ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti v domu starejših občanovKsenja Jug, 2016 Opis: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v
domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge
znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že
pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese
izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi
odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno
domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi
starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja
zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in
primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih
navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali
nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja
odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih
starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti
uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v
domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih
slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno
znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki
nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega
paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja
raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema
ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi
predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno
varstvenih zavodih. Najdeno v: osebi Ključne besede: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 150 Celotno besedilo (1,77 MB) |
55. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje. Najdeno v: osebi Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 938; Prenosov: 62 Celotno besedilo (1,17 MB) |
56. Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v SlovenijiPascale Emily Pečnik, 2023 Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije.
V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale.
Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju. Najdeno v: osebi Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija Objavljeno: 10.06.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 33 Celotno besedilo (2,58 MB) |
57. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023 Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase. Najdeno v: osebi Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine. Objavljeno: 14.11.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 39 Celotno besedilo (2,39 MB) |
58. |
59. |
60. Terapevtske fitokmetijeSabina Krsnik, Luka Kristanc, Andreja Papež Kristanc, Lili Mahne, Marko Cvetko, Alenka Zapušek, David Geršak, Nevenka Kregar-Velikonja, Karmen Erjavec, 2024 Najdeno v: osebi Objavljeno: 04.03.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 23 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|