Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


91 - 100 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Skrbništvo za odrasle osebe
Sandra Zorec Grbič, 2021

Opis: O skrbništvu govorimo, kadar gre za varstvo oseb, ki še niso dopolnile 18 let starosti in za katere starši ne skrbijo ter odraslih oseb, torej oseb, ki so že dopolnile 18 let ter iz določenih razlogov ne morejo skrbeti same zase, prav tako pa ne morejo poskrbeti niti za svoje pravice in koristi. Skrbništvo deluje z namenom, da se poskrbi za te osebe in zavaruje njihove premoženjske in druge pravice in pa same koristi oseb. Ločimo tri oblike skrbništva: skrbništvo nad osebami, ki še niso dopolnile 18 let; nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti in skrbništvo za poseben primer. Torej skrbništvo nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti ali drugače imenovano skrbništvo za odrasle osebe, bo podrobneje opisano v tej diplomski nalogi. CSD dodeli skrbništvo osebi, ki ji je sodišče z odločbo odvzelo poslovno sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola ali mamil, ali pa na njihovo psihofizično stanje vpliva kaj drugega in te osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče v nepravdnem postopku odloča na podlagi dokazov, ki jih ima, na podlagi zaslišanja prizadete osebe, izvidov in mnenj sodnih izvedencev. Skrbništvo nad posameznikom, ki so mu odvzeli poslovno sposobnost, preneha, če mu sodišče z odločbo le-to vrne. Lahko pa sodišče zaradi izboljšanja stanja osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, izda odločbo, s katero popolni odvzem spremeni v delni odvzem poslovne sposobnosti. Skrbništvo preneha tudi s smrtjo osebe, ki je brez poslovne sposobnosti
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo za odrasle osebe, poslovna sposobnost, skrbnik, odgovornost skrbnika
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1232; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (520,25 KB)

92.
Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva
Tjaša Brolih, 2021

Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

93.
Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi
Sara Mlakar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 0

94.
Sprememba družinske zakonodaje – predhodno svetovanje in mediacija
Jana Berlic, 2021

Opis: V magistrskem delu bomo dali poudarek mediaciji, družinski mediaciji zgodovinskemu razvoju po svetu in začetkih pri nas ter spreminjanju ustrezne zakonodaje za uvedbo na naših sodiščih. Z alternativnim načinom reševanja sporov mislimo na različne postopke, pri katerih stranke, ki so v sporu, namesto s pomočjo sodišča poskušajo spor rešiti same, s pomočjo nevtralnega, posebej usposobljenega posrednika – mediatorja. Metode: Poleg standardnih virov smo si pri pisanju magistrskega dela pomagali s programi sodišč o mediaciji, statistiko sodišč o izvedenih mediacijah, z internimi gradivi sodišč in s celotno zakonodajo s tega področja (sekundarni podatki). Prvi del magistrskega je teoretični, drugi del pa raziskovalni. Uporabljene metode so: komparacija, deskripcija, sinteza, analiza in induktivno-deduktivna metoda. Rezultati: Pri vseh vrstah mediacije prevečkrat poudarjamo njeno zvezo z zmanjšanjem sodnih zaostankov, namesto da bi jo videli kot kvalitativni vidik, ki je njeno bistvo, to je sporazumna in mirna rešitev spora, ki je pravna vrednota. Pri družinskih mediacijah gre za sodnim in upravnim postopkom pridružen postopek alternativnega reševanja spora med zakonci, partnerji, kjer je treba le-te spodbuditi, da se glede medsebojnih osebnih stikov in prihodnjih odnosov, ki jih bodo morali imeti zaradi vzgoje, varstva in preživljanja otrok, ter zaradi delitve premoženja dogovorijo, saj bodo tako v prihodnosti lažje sodelovali, to pa bo najbolj koristilo otrokom, ki jih že sami razvezni postopki močno prizadenejo. Ugotovitve: Postopki, faze, načela mediacije so podprti z mednarodnimi konvencijami in priporočili, prav tako z nacionalno zakonodajo, za družinsko mediacijo pa je pomemben sprejem povsem nove zakonodaje, zapisane v Družinskem zakoniku, sprejetem leta 2017, in ustrezne dodatne zakonodaje za popolno implementacijo zakonika.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediacija, mediator, Družinski zakonik, družinska mediacija, sodišču pridružena mediacija
Objavljeno: 15.02.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

95.
Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini
Vesna Mesec, 2022

Opis: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 1106; Prenosov: 0

96.
Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini
Vladimirka Jošić, 2020

Opis: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

97.
98.
99.
100.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh