171. Živali - pravna ureditev v Sloveniji in Evropski unijiSara Valentinčič, 2020 Opis: Področje zaščite živali je v Sloveniji in Evropski uniji zakonsko urejeno. Še vedno pa se ljudje ne zavedamo, da so živali ljudem podobne, so živa in čuteča bitja, sposobna zaznavanja sveta in so vključena v vse plasti našega življenja. Odnos človeka do živali odražajo štiri načela: dobrobiti živali, pravic živali, trajnostnega razvoja, človek na prvem mestu. Dobrobit živali pomeni dobro formo in dobro počutje. Osnovni kriteriji za dobrobit so: pravica do življenja brez lakote in žeje, pravica do udobja, pravica do življenja brez bolečin, poškodb in bolezni, pravica do normalnega vedenja, pravica do življenja brez strahu in stisk. V Sloveniji in Evropski uniji deluje veliko organizacij in združenj, ki se zavzemajo za pravice živali oziroma njihovo zaščito. Živali varuje tudi zakon. Poudarek pa je tako v Sloveniji kot Evropski uniji na varovanju poskusnih živali. Evropska pravna ureditev postavlja temelje ureditve zaščite živali v nacionalnih pravnih redih. Vivisekcija predstavlja kruta mučenja in trpljenja živali v poskusih, čeprav obstajajo alternativne metode. V letu 2013 je bila predstavljena državljanska pobuda "Stop vivisekciji", ki se je zavzemala za prepoved opravljanja poskusov na živalih. Velik pomen pri zmanjšanju trpljenja živali v poskusih in pri sami zaščiti poskusnih živali ima upoštevanje načela 3R (zamenjava, zmanjšanje, izboljšanje).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo živali, poskusi na živalih, dobrobit živali, pravna ureditev
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 1639; Prenosov: 145
 Celotno besedilo (851,67 KB) |
172. |
173. Postopek identifikacije za namene DDVSara Bevčar, 2020 Opis: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1260; Prenosov: 89
Celotno besedilo (864,57 KB) |
174. Priporni razlog ponovitvene nevarnosti v povezavi s pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnostiSara Besednjak, 2021 Opis: Predmetno diplomsko delo obravnava institut pripornega razloga ponovitvene nevarnosti v povezavi z ustavno varovano pravico do osebne svobode in z domnevo nedolžnosti. Metode, ki so bile uporabljene za izdelavo tega dela, so predvsem induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda ter deskriptivna in komparativna metoda. Velik del priprave vsebine tega dela je temeljil na preučevanju domače in tuje literature, še posebej sodnih odločb slovenskih sodnih organov ter ESČP in 5. člena EKČP. Primarni namen diplomskega dela je bilo preučiti priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je odreditev pripora, če ta ne temelji na dovolj visoki stopnji dokazljivosti, da je osumljena oseba res storila očitano ji kaznivo dejanje, lahko velik poseg v osebno svobodo in kršitev domneve nedolžnosti. Dejstvo je, da je določeno stopnjo dokazljivosti ponovitvene nevarnosti, torej sklepanja o prihodnjem negotovem dejstvu, v praksi težko utemeljiti. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti upravičljivi razlog za odreditev pripora ter kdaj oziroma v kakšnih primerih in okoliščinah. Ugotovitve so pokazale, da gre pri odreditvi pripora na temelju razloga ponovitvene nevarnosti nedvomno za poseg v pravico do osebne svobode in domnevo nedolžnosti, saj je priporniku odvzeta prostost, še predno je njegova (morebitna) krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo, zgolj na temelju očitka storitve prihodnjih kaznivih dejanj, pri čemer še niti pretekla niso bila dokazana. Kljub temu je smisel in namen tega pripornega razloga širši od pravice posameznika do osebne svobode in se kaže v zagotavljanju varnosti ljudi ter pozitivne dolžnosti države, npr. v zvezi z varstvom pravice do življenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pripor, osebna svoboda, domneva nedolžnosti, ponovitvena nevarnost, človekove pravice in svoboščine
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 86
Celotno besedilo (877,40 KB) |
175. Dejavniki odločanja potrošnikov pri nakupu gaziranih sladkih pijač v SlovenijiSara Novak, 2017 Opis: Diplomsko delo analizira dejavnike, ki vplivajo na odločanje potrošnikov pri nakupu
gaziranih sladkih pijačah. Torej namen je ugotoviti, kateri dejavniki so pri Slovenskih
potrošnikih najpomembnejši. Preučevanje potrošnika ter njegovega nakupnega obnašanja
je pomembno, saj podjetju lahko pomaga pri izbiri ustrezne strategije, s katero lahko
doseže zastavljene poslovne in strateške cilje.
V teoretičnem delu sem s pomočjo domače in tuje literature predstavila teorijo potrošnika
ter nekatere značilnosti v povezavi s potrošnikom, kot so potrebe, motivacija, zvestoba, in
zadovoljstvo. Na to sem opisala pet ključnih dejavnikov odločanja potrošnikov, in sicer
osebne, družbene, sociološke, psihološke ter ekonomske dejavnike. V naslednjem
poglavju sledi podroben opis nakupnega procesa, nakupnih vlog ter posameznih vrst
nakupnega vedenja in vseh stopenj nakupnega procesa. V nadaljevanju sem se posvetila
definiciji gaziranih sladkih pijač, ter opisu glavni sestavin, kot je sladkor v gaziranih
pijačah. Sledi analiza trga gaziranih sladkih pijač v Sloveniji ter predstavitev ključnih
blagovnih znamk, ki so na trgu med potrošniki najbolj prepoznavne. V praktičnem delu
sem s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo v kateri je sodelovalo 150
anketirancev. Po raziskavi sem analizirala odgovore, ter ugotovila, kateri dejavniki so
najbolj, ter kateri najmanj pomembni pri nakupu gaziranih sladkih pijačah. Na koncu sem
povzela še najpomembnejše ugotovitve in potrdila oziroma ovrgla zastavljene hipoteze
Najdeno v: osebi
Ključne besede: potrošniki, dejavniki, gazirane sladke pijače, nakupni proces, blagovne znamke, diplomske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 919; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,37 MB) |
176. Stresni dejavniki in spoprijemanje s stresom profesionalnih športnikov s kariero v tujiniSara Đukić, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri
profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali
selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter
kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore.
V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih
profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini.
Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi
stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj
stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na
raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo
lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v
domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih
konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah
spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter
pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje
odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve
problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z
več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,28 MB) |
177. |
178. |
179. |
180. Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDASara Erdić, 2021 Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 1424; Prenosov: 103
Celotno besedilo (739,91 KB) |
