Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


131 - 140 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
131.
Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanj
Viviana Ganzitti, 2024

Opis: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (585,87 KB)

132.
Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov
Tamara Mijanović, 2024

Opis: Pravzaprav so medčloveški odnosi nekaj, s čimer se srečujemo vsakodnevno na vseh področjih življenja. Še posebej takrat, ko se zaostrijo do konfliktov, je potrebno preventivno preprečevanje in razreševanje tovrstnih konfliktov, zlasti v delovnem okolju. Prav zaradi tega so delovni spori oz. konflikti zaradi svoje pravne narave in razmerij, tj. med delavci in delodajalci na individualni kot tudi na kolektivni ravni, upoštevaje predvsem relativno trajnost delovnega razmerja, potrebni mirnega reševanja tovrstnih sporov. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov je ena izmed oblik izvensodnega reševanja delovnih sporov, pri čemer je sicer po svoji naravi nekako najbolj podobna sodnemu odločanju (v primerjavi z drugimi oblikami alternativnega reševanja delovnih sporov), saj pri arbitraži tretja nevtralna oseba avtoritativno odloči o sporu, kar zavezuje stranki. Kljub temu pa imajo stranke v arbitraži bistveno večje možnosti prilagajanja celotnega mehanizma odločanja svojim željam in potrebam v primerjavi s sodnimi postopki. V magistrskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: zgodovinska metoda, normativna, dogmatična, deskriptivna (opisna), analitična, aksiološka in primerjalna metoda, na koncu pa še sintetična metoda, pri čemer je bil uporabljen induktivni in deduktivni pristop pri obdelavi pojmov ter izpeljavi vseh omenjenih in uporabljenih raziskovalnih metod. Namen in cilj magistrskega dela je podrobno preučiti alternativne načine reševanja sporov, zlasti arbitražo, na nacionalni ravni kot sredstvo za reševanje delovnih sporov s pregledom strokovne literature, pravnih virov, spletnih virov in analizo sodne prakse, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: arbitraža, delovni spor, arbitražni postopek, delovna razmerja, alternativno reševanje sporov
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (861,37 KB)

133.
Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine
Alja Kočevar, 2024

Opis: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (409,09 KB)

134.
Primerjava programske opreme za 3D modeliranje, animacijo, simulacijo in renderiranje
Sara Pavlovič, 2017

Opis: Računalniško generirane slike in animacije so nepogrešljiv del današnje tehnologije na večih področjih. 3D modeliranje se uporablja predvsem za prikaz objektov z namenom znižanja stroškov podjetij in za prikaz posebnih efektov, denimo v arhitekturi, oglaševanju, medijih, filmu, računalniških igrah, medicini, biomedicini, protetiki in še na veliko drugih področjih. Nekateri so mnenja, da bo v naslednjem desetletju vsako gospodinjstvo imelo 3D tiskalnik s katerim si bomo lahko natisnili izdelke, nadomestne dele in prototipe. Hkrati pa je neizogibno, da moramo imeti določeno mero znanja iz tridimenzionalnega oblikovanja, če želimo ustvariti model in si ga natisniti. Programi za tridimenzionalno oblikovanje so v večini zahtevni in zahtevajo precej izkušenj. Strokovnjaki iz teh področij se urijo več let in takšnih programov je na trgu precej, sami pa imamo možnost izbire med njimi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: računalniška grafika, 3D modeliranje, animacija, geometrija, upodobitev
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3778; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (8,91 MB)

135.
Medgeneracijska stališča glede problema podaljšanega sobivanja mladih s starši
Sara Pavšič, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava podaljšano bivanje mladih pri starših in kako starši to doživljajo in občutijo. Poudarek je na tem, kako to vpliva na starše. Predstavljena je stanovanjska politika in možnosti financiranja ter ukrepi države, ki so ponujeni mladim. Vse več mladih ostaja dalj časa pri svojih starših. Razlogi za to so različni, vendar se ti med seboj prepletajo in povezujejo. Podaljšano bivanje pri starših na eni strani omogoča udobje in prinaša določene ugodnosti, po drugi pa je posledica gospodarske krize, v kateri so se znašli mladi. Vse več mladih je brezposelnih in težje dobijo redno zaposlitev, kar je eden izmed razlogov za kreditno nesposobnost in podaljševanje izobraževanja. Tudi trg nepremičnin je za mlade postal težko dostopen in na njem težko sodelujejo oziroma so v slabšem položaju. Mladi so postala ranljiva družbena skupina na vseh področjih in zato bi jim bilo smiselno nameniti več pozornosti. Mladim postaja odhod od doma vse bolj otežen, kar prinaša negativne posledice, kot so odlaganje s samostojnostjo in neodvisnostjo ter upad nastajanja lastnih družin in rodnosti. Odnosi med starši in otroki postajajo vse bolj prijateljski in demokratični, zaradi česar se zgublja starševska avtoriteta. Podaljšano bivanje mladih pri svojih starših postaja vse bolj skrb vzbujajoče. Vpliva tako na mlade kot na njihove starše. Z raziskavo, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika in je bil namenjen samo staršem, katerih odrasli otroci še bivajo pri njih, se je ugotavljal vpliv podaljšanega sobivanja na starše in kako ga dejansko doživljajo, kakšen je odnos med njimi itd. Ugotovilo se je, da si anketirani starši želijo, da se njihovi otroci, ki še bivajo pri njih, odselijo in osamosvojijo. Večina jih meni, da imajo kljub sobivanju dovolj zasebnosti. Do konfliktov med njimi in njihovimi otroki, ki še bivajo z njimi, le redkokdaj prihaja, ko pa do njih pride, sta glavna razloga le-teh gospodinjska opravila ter nadzor in avtoriteta staršev ali otrok. Kljub prijateljskemu odnosu, ki ga imajo, so anketirani starši v večini navedli, da imajo še vedno avtoriteto nad njimi, čeprav samo delno. Vzroki, zakaj odrasli otroci ostajajo v domu staršev dlje časa so različni. Kot glavne razloge so navedli študij in finančna odvisnost ter udobje doma staršev in finančno odvisnost otrok od njih. Menijo tudi, da se država s stanovanjsko problematiko mladih ne ukvarja in da ni mladim prijazna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: podaljšano bivanje pri starših
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2709; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

136.
Capital punishment in the United states of America
Sara Šoštarič, 2017

Opis: The aim of this bachelor's thesis is to present the use of death penalty in United States of America, and to analyse how its use affects the everyday lives of prisoners as well as the criminal system as a whole in the American society. The thesis is presented in three parts. The first part presents its historical background and how capital punishment arrived to United States and began to integrate in its common law penal system. The second part presents the use of death penalty in practice today, which states in America still use it, and this part concentrates mainly on different aspects and problems that arise from its use, such as the negative economic view, the very alarming discrimination and it rebuts arguments such as deterrence, incapacitation as well as retribution. The last part touches mainly upon the political system in the United States and it tries to analyse why such a powerful country, which sees itself as an example to other democracies, still uses such form of punishment. In this last part the thesis talks about political institutions and parties, complex and bias court processes, as well as international treaties and organizations that have become very influential in fighting against capital punishment. This thesis consists of nine chapters, each of them systematically dealing with the subject.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3119; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

137.
European Arrest Warrant and its development through case law of the Court of Justice of the European Union
Sara Šoštarič, 2019

Opis: Does the European Arrest Warrant facilitate the fight against cross%border criminal activities through preserving the respect of human rights of the fugitives? Some experts in the light of recent Euro%skepticism claim it to be just another failed institute that consists of many legal limitations that need to be dealt with. Throughout this thesis, the main aim will be to present the European Arrest Warrant and see how it developed through the years, and how The Court of European Justice through its case law further enriched and solidified this institute. I will analyze the legal Framework Decision itself, and also present numerous cases that dealt with the most important aspects of the warrant and helped clarify its purpose and structure, so to show how it should be applied in different cases at the same time maintaining a high legal standard of protection of human rights of the individuals. We will achieve all the above by using different methods, the historical method, descriptive, sociological, analytical, the method of case study and lastly to conclude the thesis the inductive%deductive method. By using all of these, we will prove that this recently new instrument, while it encounters some issues, works well in practice, where the Member States and the Court of Justice cooperate closely and effectively. By connecting the theoretical with practical cases, this will be an original work contributing to the discourse about the European Arrest Warrant not only to European citizens but also scholars and the professional public.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: European Arrest Warrant, framework decision, protection of human rights, mutual recognition, Court of Justice of the European Union
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 2520; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

138.
Varstvo indigenous peoples znotraj mednarodnopravnega varstva manjšin
Sara Vuga, 2017

Opis: Manjšine so tiste skupine prebivalstva, ki v določeni državi predstavljajo neprivilegirano skupino, ki je številčno inferiorna, ima svoje etnične, jezikovne, kulturne ali verske posebnosti, zaradi katerih se njeni pripadniki čutijo povezane in želijo te svoje posebnosti ohranjati in razvijati. Iz teh lastnosti izhaja posebna potreba po njihovi posebni zaščiti. Dolga leta so se problemi manjšin reševali na bilateralni ravni, problemi prvobitnih ljudstev pa na temelju pogodb med posameznimi ljudstvi in vladami držav, na ozemlju katerih so se ljudstva nahajala. Manjšinsko problematiko so pogosto urejale predvsem mirovne pogodbe. Sistem po 1. svetovni vojni, ko so se v Evropi na novo zarisale državne meje, je ustvaril približno 30 milijonov pripadnikov manjšin, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašle izven ozemlja matične države. Tedaj so bile k manjšinskemu varstvu zavezane zgolj šibkejše države oziroma poraženke 1. svetovne vojne. Sistem Društva narodov se je z izbruhom druge svetovne vojne izkazal za neučinkovitega, eden izmed mnogih razlogov za to pa je bila tudi pomanjkljivost urejanja manjšinske problematike na širšem, mednarodni ravni. Druga svetovna vojna je pokazala, da države ne poskrbijo vedno najbolje za svoje državljane, še posebej za tiste, ki pripadajo določeni etnični, narodni, verski ali jezikovni manjšini. Organizacija združenih narodov se je prav tako problema lotila zadržano. Generalna skupščina je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je vsem ljudem priznavala dostojanstvo, varstvo pred diskriminacijo in pravico do enakega uživanja človekovih pravic. Kljub vsemu pa se v samem besedilu ne omenja manjšin. Leta 1966 so bile s sprejetjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah prvič v mednarodnopravnem dokumentu omenjene manjšine. Od takrat naprej je razvoj varstva manjšin močno napredoval in na mednarodni ravni je bilo sprejetih več dokumentov, ki manjšinam zagotavljajo posebne manjšinske pravice, s katerimi je možno doseči ne le formalne, ampak tudi dejanske enakopravnosti z večinskim delom prebivalstva. Čeprav imajo prvobitna ljudstva določene karakteristike, po katerih jih lahko opredelimo kot manjšine, pa gre za posebne skupnosti, ki si zaslužijo posebno varstvo. Gre za ljudstva, ki so na določenem območju obstajala pred prihodom ostalega prebivalstva. Ljudstva so bila v obdobju priseljevanja ostalega prebivalstva močno prizadeta, če ne fizično, pa je bil zagotovo prizadet obstoj in razvoj njihove kulture, jezika in ostalih elementov identitete. Tudi v današnjem času se prvobitna ljudstva borijo za svoje mesto znotraj "civiliziranega" sveta. Dejstvo, da pripadajo najrevnejšemu delu sveta, jih sili, da opuščajo svoje posebnosti, zaradi katerih so v slabšem položaju, in prevzemajo večinske. Ljudstva živijo razpršeno po vsem svetu, skupno pa jim je to, da se srečujejo z asimilacijskimi težnjami držav, na ozemljih katerih živijo, ter se borijo za svoj obstoj in razvoj njihovih specifičnih kultur. Diplomska naloga opisuje, kako so se predstavniki prvobitnih ljudstev borili za ureditev njihove problematike na mednarodni ravni. Opisuje pravice, ki morajo biti ljudstvom zagotovljene, da jim je omogočen ne le fizični, ampak tudi kulturni obstoj in razvoj.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prvobitna ljudstva, manjšine, človekove pravice, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2522; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

139.
Ekonomia digjitale
Sara Sadiku, 2016

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 1734; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

140.
Priročnik za uspešen prenos tehnologij
Dolores Modic, Ana Hafner, Urška Fric, 2018

Opis: Technology transfer is a challenge. For every successful case of technology transfer, there are dozens and dozens of ideas that never make it out of the university lab or department. Yet, this is often not only due to reasons connected to the embryonic nature of inventure (being just too soon for industry to pick up) or being too basic; but often connected to the simple failure of matching the right people together. People involved in inventing and developing, those involved in “translating” the new idea into often incomprehensible “patent speak”, people involved in commercialization, those brave enough (or at least enough risk tolerant) to engage in spin-off creation, to people involved on the industry side, or those involved in designing new open access methods, all play a key role. Authors wish to address some of their concerns inside this Handbook. We begin with a simple question, which might be mind boggling for researchers: “Why bother with technology transfer?” Not only individual level benefits are pointed out, but also special emphasis is put on social or economic impacts. Then we try to guide the researchers through the technology transfer process, often offering real-life cases. Although Slovenia is still evolving its technology transfer system, authors firmly believe there are cases, that can teach us how to better the technology transfer results, either by being shining examples or simply failures, that can often teach us even more. We also provide boxes with relevant additional data on some specific interesting elements, including pointing out towards selected new IT solutions available, that can help deal with the intellectual property jungle. The note by Yuichi Harada also offers new ideas on valuable information universities can posses. A special section is dedicated to those thinking about start-ups. We end with some pragmatic suggestions for technology transfer staff. Authors hope that the Handbook might be of assistance to researchers that have interesting promising inventions, technology transfer practitioners, industry representatives interested in cooperating with faculty members or others that find this field exciting or of interest. We would also like to thank all those who participated in the making of this Handbook, especially also all three authors of initial notes, Takafumi Yamamoto, Yuichi Harada, Borut Likar and Mary Albertson. We re-print below also the original notes in English as well as the English translation of the note received in Slovenian.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 3879; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh