141. Upravljanje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hribSara Regina, 2018 Opis: Učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave je ključnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, ta pa je nepogrešljiva za človeka. Rastline in živali nam nudijo različne ekosistemske storitve, kot so proizvajanje kisika in poraba ogljikovega dioksida, čiščenje zraka, zagotavljanje hrane in še bi lahko naštevali. V Sloveniji imamo, kljub svoji majhnosti, veliko zavarovanih območij, ki so zaščitena tako z evropsko kot tudi z nacionalno in lokalno zakonodajo. Kot širša zavarovana območja štejejo krajinski parki, za katere Zakon o ohranjanju narave predvideva, da se jih upravlja po modelu javnega zavoda, režijskega obrata ali koncesije, pri čemer je koncesionar lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava. Primera upravljanja prek režijskega obrata v Sloveniji nimamo, druga dva pa imata vsak svoje prednosti in slabosti. V nalogi smo na podlagi analize treh primerov proučili vse načine upravljanja, ki so prisotni v praksi: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib upravlja koncesionar, ki je oseba javnega prava, Krajinski park Sečoveljske soline pa upravlja koncesionar, ki je zasebna družba, Krajinski park Ljubljansko barje ima za upravljavca javni zavod, ki ga je ustanovila država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. V nalogi smo iskali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali je izbrani model upravljanja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib najprimernejši. Rezultati analize so pokazali, da ima vsak od modelov svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 2816; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (644,25 KB) |
142. Vesoljsko pravo varstva okoljaSara Flis, 2018 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje, ali obstoječi pravni sistem za vesoljski sektor v zadostni meri naslavlja mnoštvo okoljskih težav, ki so se pojavile zaradi tehnološkega napredka in širitve vesoljskih akterjev. Degradacija vesoljskega okolja je že tako napredovala, da jo lahko označimo za veliko nevarnost za prihodnje dejavnosti v vesolju. Vesoljski odpadki, ki so z antropocentričnega zornega kota največja grožnja, niso edini okoljski problem v vesolju. Med druge najbolj opazne okoljske probleme povezane z vesoljskimi dejavnostmi prištevamo jedrsko onesnaženje, satelite na sončno energijo, vesoljske postaje s človeško posadko, eksobiološko kontaminacijo, rudarjenje na nebesnih telesih, planetno preoblikovanje, emisije toplogrednih plinov, planetarno obrambo in radiofrekvenčne motnje. Po premišljeni in natančni analizi de lege lata vesoljskega prava s poudarkom na corpus iuris spatialis internacionalis, je ugotovljeno, da obstoječ pravni sistem ne ponuja učinkovitega pravnega varstva pri okoljskih problemih. Vesoljsko pravo je potrebno dopolniti tako, da bo celovito reguliralo okoljevarstveni vidik vesoljskih dejavnosti. Predmet pravnega urejanja bo moral biti utemeljen na poprejšnjem etičnem preudarku in mednarodnemu pravu (varstva okolja).
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 2348; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,15 MB) |
143. Postsocialistično pravo v Republiki SlovenijiSara Adanič Dežman, 2019 Opis: Republika Slovenija je bila v svoji preteklosti, pred osamosvojitvijo, pripadnica socialističnega in komunističnega režima. Posledično je njen pravni sistem pripadal skupini socialističnega prava in socialistične pravne tradicije, za katero je bila značilna podreditev prava in pravosodnih organov navodilom in interesom politike, ob tem pa so se razvile določena delovna misel in metode dela sodnikov, ki so bile značilne le za to pravno tradicijo. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti, ali je delo slovenskih pravosodnih organov še vedno zaznamovano z nekdanjo delovno miselnostjo ter metodami dela oziroma značilnostmi socialistične pravne tradicije. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, statistična, komparativna, induktivna in metoda kompilacije ter metodi analize in sinteze. Njihova uporaba pa je pripeljala do ugotovitve, da so nekatere izmed teh značilnosti še danes prisotne v delovni sferi slovenskih pravosodnih organov, zlasti pa njihov strah pred ustreznim ukrepanjem oziroma sprejemanjem končnih odločitev v zadevah, ki bi lahko obremenile politične osebe in njihove interese. Rezultati tega dela predstavljajo opozorilo oziroma dopolnjujejo že obstoječa opozorila nekaterih pravnih in drugih strokovnjakov, ki opozarjajo na to, da demokracija, vladavina prava, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v določeni meri tudi medsebojna neodvisnost vej državnih oblasti v Republiki Sloveniji, niso spoštovane v polni meri kot to piše v določbah Ustave Republike Slovenije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 3012; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,13 MB) |
144. |
145. |
146. Pritožbe zoper policiste - študij primera Policijske uprave LjubljanaSara Kodermac, 2019 Opis: Vloga policijskega organa v državi je precej pomembna, saj je njegova naloga in dolžnost vzdrževanje dobrih varnostnih razmer. Zakonodaja zato daje policistom pooblastila, med katerimi so tudi taka, ki predstavljajo veliko poseganje v pravice oseb. Prav zaradi tega je zoper policijo uveljavljen nadzor, ki pa mora biti učinkovit. Obliko nadzora med drugim predstavlja tudi pritožba zoper delo policistov. Postopek pritožbe se je na ozemlju današnje Republike Slovenijo skozi leta spreminjal. Sedaj ga podrobneje urejata zakon in pravilnik. Vsakdo, ki meni, da so mu bile v policijskem postopku z dejanjem policista ali pa z opustitvijo dejanja kršene pravice, lahko vloži pritožbo. Vloženo pritožbo prouči ministrstvo za notranje zadeve, ki nato odloči, ali se bo pritožba reševala v pomiritvenem postopku ali pred senatom. V zakonsko določenih primerih pa lahko ministrstvo odloči, da se pritožba ne bo obravnavala. Namen diplomskega dela je predstaviti policijo kot organizacijo, oblike nadzora nad njo in predvsem pritožbeni postopek zoper delo policistov. Predstavljen in analiziran je tudi primer iz prakse, in sicer primer pritožbe, ki se je leta 2017 obravnavala pred senatom, zoper katero je na koncu podana kritična ocena.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 2444; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,06 MB) |
147. |
148. Kazenski postopek zoper mladoletnike - statistika slovenskega in italijanskega sistemaSara Davidović, 2019 Opis: Posledica posebnega obravnavanja mladoletnikov v materialnem kazenskem pravu je, da sodobna narava kazenskih sankcij za mladoletnike zahteva, da se v tem postopku globlje razišče njihova osebnost in uporabi kar najbolj primerna kazenska sankcija z izključno prevzgojnim namenom. Poleg tega je treba ugotoviti tudi njegovo starost, okoliščine, ki vplivajo na presojo duševne razvitosti mladoletnika, proučiti razmere oziroma okolico, v kateri mladoletnik živi, in druge okoliščine glede njegove osebnosti. Mladoletniški postopek se pri nas uporablja zoper osebe, ki so kaznivo dejanje storile kot mladoletniki, pa ob sojenju oziroma ob uvedbi postopka še niso stare enaindvajset let. Mladoletnik je tisti, ki je ob izvršitvi kaznivega dejanja (ne pripravljanja) dopolnil 14 let, pa še ni star 18 let. Mladoletnik, ki v času storjenega dejanja, ki je kaznivo, še ni star 14 let, ni kazensko odgovoren. Nekatere določbe iz mladoletniškega postopka pa se uporablja tudi v postopku zoper mlajšega polnoletnika, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši polnoletnik (18-21 let). Naš procesni zakon ima postopek zoper mladoletnike urejen v posebnem poglavju (členi od 451 do 490). Vendar zakon dopušča možnost, da se tudi v postopku zoper mladoletnike uporabljajo določbe rednega postopka, če le-te ne nasprotujejo posebnim določbam mladoletniškega postopka. Glede na statistiko je v Sloveniji od leta 2009 do leta 2017 kriminaliteta mladih upadla, posledično je bilo tudi manj izrečenih vzgojnih ukrepov.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2144; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1004,70 KB) |
149. Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogiSara Davidović, 2023 Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 28
Celotno besedilo (929,33 KB) |
150. Varstvo osebnih podatkov in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v računovodskih servisihSara Javornik, 2019 Opis: V sklopu svoje diplomske naloge sem predstavila tematiko varstva osebnih podatkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v računovodskih servisih. Študija primera je moje delo v računovodskem servisu. Računovodski servis je ustanova oziroma podjetje, kjer zaposleni nudijo računovodske storitve svojim pogodbenim strankam. V sklop nalog računovodskega servisa spada predvsem sistematično zapisovanje finančnih transakcij, ki sodijo v delovni proces vsakega podjetja. Računovodstvo in knjigovodstvo predstavljata proces združevanja, analiziranja in poročanja o transakcijah. Vse to se poroča pristojnim organom in uradom, ki so zadolženi za vse, kar je povezano z davki in oddajo davkov. Finančni izkazi oziroma bilance so najpomembnejši del nalog, ki jih računovodski servisi opravljajo. Ti predstavljajo delovanje podjetij, njihovo finančno držo ter pretok denarja in so strnjenke mnogih finančnih transakcij v določenem obdobju. Sama že več let kot študentka delam v računovodskem servisu. Ker sem bila s strani nadrejenih zadolžena za seznanitev ter podrobno analizo dolžnosti, ki jih predstavljata uredba GDPR in ZPPDFT-1 za naš servis, sem se odločila, da napišem diplomsko nalogo na obe temi. Ključnega pomena za vključitev obeh tem v svojo diplomsko nalogo je tudi dejstvo, da sta oba vstopila v veljavo v istem letu. Vedeti je treba, da imajo računovodski servisi na voljo ogromno količino podatkov, zato sta uredba GDPR ter ZPPDFT-1 zanje ključnega pomena. Načeloma so osebni podatki tudi brez prej omenjene Splošne uredbe o varovanju podatkov (GDPR) v računovodskih servisih strogo varovani, pa vendar so nove smernice v to okolje doprinesle nove načine, mehanizme ter dolžnosti, ki jih je treba upoštevati.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2428; Prenosov: 233
Celotno besedilo (289,16 KB) |
