Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Opredelitev nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini
Ana Šeme, 2019

Opis: Družinsko nasilje je vsekakor težko razložiti in opredeliti. Ta pojav definitivno ni nekaj novega, le govora o družinskem nasilju je čedalje več. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je prvi zakon v slovenskem prostoru, ki jasno opredeljuje različne vrste nasilja v družini. Določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasilja v družini. 19. novembra 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki razširja krog družinskih članov in vrste nasilja. Bistvena novost je prepoved telesnega kaznovanja otrok. Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko različnih oblik in vrst nasilja v družini ter organe in organizacije, ki sodelujejo pri preprečevanju tega. Cilji moje naloge so bili preučiti, ali Zakon o preprečevanju nasilja v družini dejansko zagotavlja večjo varnost žrtev nasilja in koordinirano delovanje različnih organov ter ugotoviti temeljne koristi, ki jih je zakon prinesel z ukrepi, ki do njegovega sprejema še niso bili na voljo. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila naslednje metode: deskriptivno, metodo zgodovinske razlage, analitično metodo, metodo kompilacije in klasifikacije. Na podlagi preučene literature menim, da Zakon je o preprečevanju nasilja v družini z novimi ukrepi velik korak v smeri učinkovitega reševanja problematike nasilja v družini. Omogoča lažje sodelovanje vseh organov in organizacij, ki delujejo na tem področju in zagotavlja večjo varnost žrtev. Tudi delo s povzročitelji nasilja postaja bolj sistematično.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2597; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (600,84 KB)

22.
Ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini
Katja Žaler, 2019

Opis: Nasilje v družini je pereč družbeni problem že vse od antičnih časov dalje. Ne definira ga stopnja izobrazbe, finančni status ali starost. Prisoten je v vseh kulturah in religijah. V okviru diplomske naloge se osredotočamo na zmanjševanje in preprečevanje nasilja v družini ter ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve nasilja. Raziskava navedenega področja zaradi kompleksnosti problema zahteva njegovo spoznanje in razumevanje v celoti. Za načrtovanje in ukrepanje v smeri preprečevanja nasilja v družini in zagotavljanje varnosti žrtve je potreben sistemski pristop. Ta je zagotovljen z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini, ki je temeljni predpis obravnavanega področja. Zakon prvi opredeli različne oblike nasilja v družini ter uzakoni obvezno sodelovanje različnih organov pri obravnavi konkretnega primera nasilja v družini. V diplomski nalogi smo raziskali možnosti ukrepanja z različnih pravnih področij. Osredotočili smo se na ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve nasilja po ZPND ter njihovo izvajanje v praksi. ZPND je z uzakonitvijo dodatnih civilnih ukrepov za zagotovitev varnosti povečal obseg ukrepov, ki so žrtvi na voljo. Poleg civilnih ukrepov problematika nasilja v družini sega tudi na kazenskopravno področje. V okviru primerjalne metode smo opravili primerjavo ukrepov med seboj ter jih vsebinsko opredelili. Po celoviti obravnavi problema smo prišli do ugotovitve, da je koordinacija in dopolnjevanje različnih pravnih področij in organov nujno potrebna.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2094; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (743,21 KB)

23.
Mediacija kot alternativni način razreševanja sporov v civilnem pravu v Republiki Sloveniji
Tjaša Belavič, 2019

Opis: Ljudje smo v času svojega življenja navzoči, velikokrat pa tudi vpleteni v raznorazne konflikte. Sami pa se odločimo, na kakšen način jih želimo reševati. Ko gre za kompleksne spore, je prva asociacija zastopanje po odvetniku in sodišče. Zakaj ljudje tako radi uporabljamo tak način, če nam je na voljo milejša oblika reševanja spora? Mediacija je ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov, pri kateri sprti strani aktivno participirata s pomočjo tretje, neodvisne osebe (mediatorja). Reševanje spora z mediacijo je hitrejše, cenejše, stranki nista nasprotnici, ampak sodelujeta in sta usmerjeni v iskanje rešitev za njun spor. Mediator je del njunega procesa, kjer ju z različnimi tehnikami, skozi različne faze usmerja proti njunemu skupnemu cilju, to pa je rešitev, ki bo za obe stranki sprejemljiva. Alternativne načine reševanja sporov posamezniki še vedno premalo poznajo. S tem ko je bil 19. novembra 2009 sprejet ZARSS, se je to malenkost spremenilo, kajti na podlagi tega zakona, ki se je začel uporabljati 15. junija 2010, morajo sodišča omogočiti uporabo mediacije ali katero drugo obliko reševanja sporov, če ocenijo, da je spor rešljiv tudi na tak način. Kako bodo posamezniki svoje spore reševali, je seveda njihova odločitev, kajti živimo v državi, kjer je omogočena svoboda gibanja, izražanja in vesti na podlagi Ustave Republike Slovenije. Namen tega diplomskega dela je bralce seznaniti, približati in jih mogoče celo spodbuditi, da v prihodnje za reševanje njihovih sporov ne bo prva izbira sodišče, ampak mediacija ali katera druga oblika alternativnega reševanja sporov.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 1791; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (907,08 KB)

24.
Premoženjska razmerja med zakonci in delitev skupnega premoženja po Družinskem zakoniku
Eva Pegan, 2019

Opis: Diplomska naloga obravnava premoženjskopravna razmerja med zakonci in s tem povezane nastale spremembe na podlagi uveljavitve Družinskega zakonika. Institut pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca vzpostavita lasten pogodbeni premoženjski režim za urejanje medsebojnih premoženjskih razmerij skladno z lastnimi potrebami in željami, zagotovo predstavlja pomembno spremembo na področju družinskega prava. Avtonomno določanje takšnih premoženjskopravnih razmerij bo nedvomno zanimalo prav zakonce, ki se ukvarjajo s podjetništvom. Iz tega razloga je v diplomski nalogi tudi obravnavana tematika opravljanja podjetniške dejavnosti zakoncev ter določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju zakoncev. Pri obeh sklopih sta obravnavani hipotezi, postavljeni v začetni fazi priprave naloge. Pri pripravi zaključnega dela smo v največji meri uporabljali deskriptivno metodo, in sicer zaradi vsebinske obravnave in izhajanja iz zakonodajnih aktov, strokovne literature in sodne prakse. Za predstavo prednosti, ki jih je prispevala nova družinska zakonodaja v primerjavi s prejšnjo, smo uporabili komparativno metodo. Namen naloge je prek obravnave premoženjskih razmerij med zakonci v okviru nove zakonodaje prikazati odpravo določenih anomalij in pravnih praznin prejšnjega zakona, konkretneje pa je namen predstaviti pogodbeni premoženjski režim, in sicer kot pomembno spremembo, vezano na urejanje premoženjskopravnih razmerij zakoncev, in predstaviti bistvene problematike, vezane na podjetniško premoženje zakoncev, ter poplačila obveznosti zakonca kot dolžnika.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2689; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (594,15 KB)

25.
Reševanje sporov med zunajzakonskima partnerjema oz. zakoncema v procesu razveze (ločitvena mediacija)
Nika Velikonja, 2019

Opis: V zadnjih letih opažamo porast razvez zunajzakonskih partnerjev oz. zakoncev. Za reševanje sporov v času razveze so zakonci oz. zunajzakonski partnerji vedno bolj naklonjeni uporabi mediacije. Teoretični del diplomskega dela zajema opis temeljnih pojmov - zunajzakonska skupnost, zakonska zveza, razveza ter mediacija. Ti so osnova za razumevanje družinske mediacije - enega najbolj uveljavljenih načinov mirnega reševanja sporov v postopkih razveze. Družinsko mediacijo urejajo pravni predpisi, ki hkrati določajo pravila za izvajanje mediacije. Je ena izmed vrst mediacije, ki se uporablja pri reševanju družinskopravnih sporov. Z uzakonitvijo Družinskega zakonika dobi mediacija večji pomen. V diplomskem delu so poudarjene bistvene razlike med novo sprejetim Družinskim zakonikom ter prej veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na mediacijskem srečanju ima veliko vlogo mediator. Dobro poznavanje njegovih nalog, tehnik oz. veščin ter samih načel in faz postopka ima vpliv na to, da so mediacijska srečanja uspešna. Kadar gre za družinskopravne zadeve je v samem postopku potrebna še večja preciznost in strokovnost, da se lahko zagotovi varstvo in zaščito otrok. Empirični del je prikaz družinske mediacije v praksi. Na podlagi pridobljenih podatkov okrožnih sodišč lahko ocenimo prisotnost, uporabo, uspešnost družinske mediacije v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 1844; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (970,45 KB)

26.
Predporočna pogodba v Sloveniji in Ameriki ter krivda za ločitev
Urška Ratajc Punčuh, 2019

Opis: Od 15. aprila 2019 je tudi v Sloveniji mogoče skleniti predporočno pogodbo, kar pomeni večjo avtonomijo za državljane in pomemben korak za naše družinsko pravo. Namen diplomske naloge je bil predvsem ugotoviti, kako je predporočna pogodba urejena v Sloveniji in v Ameriki ter kakšne so razlike med obema sistemoma, s poudarkom na krivdi za razvezo zakonske zveze. V Sloveniji sicer krivde za razvezo ne upoštevamo, z anketo pa smo ugotavljali, ali so Slovenci sploh naklonjeni sklepanju predporočnih pogodb in ali si želijo, da bi se tudi pri nas lahko upoštevala krivda za razvezo zakonske zveze. Pri tem smo upoštevali tudi dejavnike, ki vplivajo na odnos do predporočne pogodbe, kot sta starost in spol anketirancev. Čeprav gre za novost, s katero še niso dovolj seznanjeni, so Slovenci predporočni pogodbi v glavnem naklonjeni. Starost ni dejavnik, ki bi vplival na odnos do predporočne pogodbe, zanimivo pa je, da so moški do pogodbe bolj zadržani. Tudi upoštevanje krivde za razvezo zakonske zveze se Slovencem zdi dobra ideja. Kar 67 % jih je mnenja, da je ameriški sistem, ki krivdo upošteva, boljši od slovenskega in bi si želeli, da se krivda upošteva tudi pri nas. V zvezi s predporočno pogodbo v Sloveniji še ni dosti sodne prakse, vendar pa se bo sčasoma tudi ta oblikovala. Z razvojem prava v smeri večje avtonomije je torej čisto mogoče, da bo v prihodnosti tudi slovenski zakonodajalec razmislil o možnosti upoštevanja krivde za razvezo zakonske zveze.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2343; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (342,42 KB)

27.
Ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku
Eva Vidič, 2019

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela so ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku. Vselej, kadar starši, kot primarni nosilci starševske skrbi, neustrezno izvajajo starševsko skrb, nastopi dolžnost države, da otroka in njegove pravice ter koristi zavaruje. Družinski zakonik za osrednji instituciji za varstvo otrokove koristi postavlja sodišče in center za socialno delo, ki sta pooblaščena za izvedbo vseh potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih terja varstvo otrokovih pravic ter koristi. Pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je otrokova ogroženost. Po novi ureditvi sme ukrepe po uradni dolžnosti ali na predlog izreči le sodišče, pri čemer mora upoštevati načelo najmilejšega ukrepa. Ker so otroci danes subjekt pravic in imajo pravico biti slišani v vseh zadevah v zvezi z njimi, imajo pri odločanju o ukrepu pravico izraziti svoje mnenje. Družinski zakonik ukrepe za varstvo koristi otroka deli na začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepe trajnejšega značaja. Pristojnost za ukrepanje v nujnih primerih ima po Družinskem zakoniku center za socialno delo, ki sme v ta namen izvesti dejanje nujnega odvzema otroka. Center za socialno delo je hkrati zakoniti predlagatelj postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka in izvajalec nadzora nad izrečenimi ukrepi, okrepljena pa je tudi njegova svetovalna ter podporna vloga.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2874; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (494,19 KB)

28.
Nepotizem v povezavi z zaposlovanjem v šolstvu
Simona Pirc Jenko, 2019

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno zaposlovanje v šolstvu v povezavi z nepotizmom. Postavili smo trditve, ki jih je bilo treba preveriti, o njih razmisliti in se vprašati, kako bi se izognili nepotizmu pri zaposlovanju v prihodnosti. Namen je predstaviti nepotizem z različnih zornih kotov, ki so se izoblikovali skozi čas. Nepotizem spremlja človeka od nekdaj in do njega lahko pride vedno, zato je pomembno, da so zavarovane pravice za vse enako. Predstavljena sta način in postopek zaposlovanja v šolstvu, ki sta predpisana v zakonodaji. Namen je opozoriti tudi na pomanjkljivost področnih predpisov v šolstvu s cilji analizirati termine in zgodovino, preučiti zakonodajo, analizirati pravno ureditev, proučiti pravice, zaščito posameznika ter oblikovati lastne predloge. Uporabljene so različne metode dela, saj je bilo treba preveriti zgodovinsko in sociološko ozadje pojava, ki ga je bilo nato s pomočjo deskriptivne metode treba opisati in določiti položaj iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju sta uporabljeni komparativna in induktivna metoda za preverjanje skladnosti zakonodaje in obdelavo pojmov. Metoda intervjuja prikaže, da obstajajo primeri nepotizma pri zaposlovanju v šolstvu. Sledi še metoda sinteze, ki služi za pojasnjevanje in oblikovanje predlogov. Z vprašalniki smo prikazali, da v praksi obstaja nepotizem v šolstvu in da je to posledica, ker se jemlje sorodstvo v kolektive, kjer bi morali biti zaposleni v vseh pogledih enakopravni. V zaključnem poglavju bomo povzeli bistvo dela in poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so se porajala skozi nalogo. Interpretacija o zastavljenih trditvah sporoča, da je zaposlovanje v šolstvu treba zastaviti na drugačen način ali določiti dodaten nadzor države.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 3997; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

29.
Delavski odkupi v slovenskem pravnem redu
Monika Iršič, 2019

Opis: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 2199; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

30.
Predporočna pogodba
Eva Maria Peternel, 2019

Opis: Diplomsko delo povzema osnovne značilnosti predporočne pogodbe, kar je pogovorni izraz za pogodbo o urejanju premoţenjskih razmerij med zakoncema, ki je v slovenski pravni prostor vstopila z aprilom 2019. Skozi kratek zgodovinski oris je najprej prikazan razvoj instituta ter splošna ureditev premoţenjskih razmerjih med zakoncema skozi čas. Primerjava z ureditvijo v izbranih drţavah pa pokaţe, da ima ta institut lahko še več uporabnih funkcij, kot mu jih dopušča trenutna slovenska ureditev. Opravljena je tudi primerjava med prejšnjo in sedanjo ureditvijo premoţenjskopravnih razmerij v Republiki Sloveniji, podrobneje pa so predstavljene še določbe, ki se nanašajo na pogodbeni premoţenjski reţim. Nadalje je predstavljen še register pogodb in dejanski način hrambe dokumentacije. V zvezi z vsebino so postavljene hipoteze, ki so obravnavane v zaključku diplomske naloge. Glavni vir informacij je predstavljala analiza strokovne literature, zakonodajnih aktov ter praktičnih primerov na obravnavanem področju. Kot glavna raziskovalna metoda je tako sluţila deskriptivna metoda. Osrednji namen naloge je predstaviti osnovne značilnosti instituta predporočne pogodbe in bralcu prikazati glavne razlike med laično pričakovanimi lastnostmi ter dejansko pravno ureditvijo in tako prikazati dejanski pomen in uporabnost instituta. Opravljena primerjava s prej veljavno ureditvijo ter z nekaj izbranimi drţavami pa pokaţe, da slovenska ureditev končno sledi v svetu ţe uveljavljenim trendom na področju urejanja premoţenjskopravnih razmerij med zakoncema, četudi s počasnejšim in bolj previdnim tempom.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2894; Prenosov: 271
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh