51. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbeBarbara Hercigonja Milošević, 2020 Opis: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1345; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (886,01 KB) |
52. Nova postopkovna pravila v družinskih zadevahMarko Istenič, 2020 Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1385; Prenosov: 149
Celotno besedilo (599,70 KB) |
53. Uspešnost mediacije in alternativno reševanje civilnih sporovMarinka Troha, 2020 Opis: Mediacija je v sodobnem pravu alternativa sodnemu odločanju. Pri mediaciji stranki sodelujeta, spori se rešujejo hitro in zaupno, odnosi med strankama se praviloma izboljšajo oziroma se zmanjšajo negativna čustva, razrešijo se odprta vprašanja, postopek je prožen in ekonomičen. Mediacija v civilnih sodnih postopkih in poravnava v kazenskem postopku sta uspešna pod pogojem, da so upoštevana načela postopkov, da ti potekajo po smiselnih fazah, ob uporabi pravilno izbranih tehnik in veščin ter da imajo poravnalci oziroma mediatorji ustrezne osebnostne karakteristike. Statistični podatki kažejo na obeh področjih trend upadanja števila postopkov. Tudi podatki za Republiko Hrvaško kažejo enako tendenco, vendar ima Hrvaška zelo razvit sistem izvensodnih mediacij oziroma poravnav in v tem je zelo uspešna. Razlogi za nižjo uspešnost so tako na strani pravne regulative, sodelujočih mediatorjev oziroma poravnalcev in strank. Z izvedbo predlogov sprememb pravne regulative de lege ferenda (javna služba za mediacijo, brezplačnost v primeru uspešnosti, sprememb v organizaciji (predlog poravnave takoj po naznanitvi kaznivega dejanja oziroma takoj po vložitvi tožbe)), usposabljanjem mediatorjev in ozaveščanjem širše družbene skupnosti je mogoče doseči trend rasti uspešnosti mediacije oziroma poravnave v korist udeležencev in širše družbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, poravnava, načela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1814; Prenosov: 135
Celotno besedilo (698,32 KB) |
54. Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakonikuAsja Šinigoj, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družina, nasilje, žrtve
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1503; Prenosov: 166
Celotno besedilo (521,55 KB) |
55. Podjetniško premoženje zakoncevNadija Dukić, 2020 Opis: Pri definiranju pojma podjetniško premoženje zakoncev je treba upoštevati pravila družinskega prava ter pravila o omejitvah, ki jih določa korporacijsko pravo. Brez dvoma je podjetniško premoženje zakoncev tisto, ki ga pridobita oba zakonca s skupno udeležbo v podjetju. Dilema se pojavi, ko se s podjetniško dejavnostjo ukvarja samo eden izmed zakoncev in za pridobitev korporacijskih pravic uporabi sredstva iz skupnega premoženja ter v primeru, kadar oba zakonca skupaj z delom ustvarjata premoženjsko vrednost iz sredstev posebnega premoženja enega izmed njiju. V diplomskem delu bo raziskan pravni nastanek podjetniškega premoženja zakoncev ter kakšna so pravna sredstva za zaščito le-tega, kadar je pridobitelj podjetniškega premoženja le eden izmed zakoncev. Pri obravnavi bodo uporabljene različne metode, in sicer analiza in interpretacijo; metodo sinteze; induktivni in deduktivni pristop ter opisno metodo. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je pravna problematika v primeru obstoja podjetniškega premoženja zakoncev, kakšne so prednosti in slabosti pridobivanja podjetniškega premoženja zakoncev iz sredstev skupnega premoženja in iz sredstev posebnega premoženja zakonca. Raziskan bo vpliv podjetniškega premoženja zakoncev in kako se obstoj podjetniškega premoženja zakoncev odraža v praksi. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kakšne so posledice pridobivanja podjetniškega premoženja zakoncev, kadar pri pridobitni dejavnosti sodelujeta oba zakonca, in kakšne, kadar sodeluje samo eden izmed zakoncev, ter kakšen je vpliv soglasja zakonca pri uporabi sredstev iz skupnega premoženja zakoncev za pridobitno dejavnost.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 93
Celotno besedilo (742,08 KB) |
56. Družinski zakonik - razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodiščiMaša Erjavec, 2020 Opis: Uvedba novega Družinskega zakonika (DZ) je v primerjavi z ZZZDR prinesla razmejitev strokovne svetovalne in podporne vloge CSD od razsojanja, ki je v pristojnosti sodišča. Okrožno sodišče z uvedbo DZ odloča o ukrepih za varstvo otrokove koristi ter o skupni vzgoji in varstvu otroka. CSD pa poda strokovno mnenje, izvaja ukrepe in nadzor nad ukrepi ter izdela načrt pomoči družini in obvešča okrožno sodišče o izvajanju ukrepov. DZ daje velik poudarek zaščiti otrokove koristi in narekuje potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju med CSD in okrožnimi sodišči. Diplomsko delo izvirno predstavi razmejitev pristojnosti odločanja CSD in okrožnega sodišča v družinskih zadevah za varstvo otrokove koristi po novem DZ. Uporabljeni sta opisna in normativna metoda pri opredelitvi pravnih virov družinskega prava in značilnosti DZ, pri opredelitvi temeljnih pojmov in institutov ter razmerij med starši in otroki, pa tudi pri predstavitvi postopkov odločanja v DZ in ukrepov za varstvo otrokove koristi. S primerjalno metodo je predstavljen prenos odločanja s CSD na okrožno sodišče glede na določila DZ in predhodno veljavni predpis ZZZDR. Ugotovitve kažejo, da ureditev DZ z vzpostavitvijo jasne razmejitve odločanja med CSD in okrožnim sodiščem in s tem razmejitve socialnovarstvenih storitev zagotavlja boljše varstvo otrokove koristi. Nova ureditev je dolgoročno boljša in odpravlja omejitve necelovitega varovanja otrokove koristi po ZZZDR. Ne glede na začetne težave DZ je varstvo otrokove koristi bolje zagotovljeno
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družinski zakonik, razmejitev pristojnosti, CSD, okrožno sodišče, otrokova korist, ukrepi
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 129
Celotno besedilo (467,98 KB) |
57. Dedovanje posebnega premoženja zakoncevAleš Kök, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava dedovanje posebnega premoženja zakoncev. To področje urejata družinsko pravo in dedno pravo; pravico do dedovanja (in zasebne lastnine) pa omenja tudi Ustava RS. Slovenski pravni red izenačuje pravni položaj zakoncev z zunajzakonskimi partnerji in istospolnimi partnerji iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. S primerjalno metodo raziskovanja je avtor ugotovil, da nekateri pravni redi njihov pravni položaj urejajo tudi drugače. Premoženje zakoncev se po DZ deli na skupno in posebno premoženje (zakoniti premoženjski režim), razen če zakonca svoja premoženjska razmerja uredita drugače z ženitno pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), ki jo je uveljavil ravno DZ leta 2017. V primerjalnem pravu poznamo več različnih premoženjskih režimov. Dedni delež zakonca je najprej odvisen od tega, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne. Zatem pa tudi od tega, ali deduje v prvem ali drugem dednem redu in koliko potomcev ali prednikov je zapustil zapustnik. V prvem dednem redu deduje poleg zapustnikovih potomcev po enakih delih, v drugem dednem redu pa poleg zapustnikovih prednikov polovico zapuščine. Zakonec nima dedne pravice, če pride še pred zapustnikovo smrtjo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti. Sodna praksa si ni enotna glede vprašanja, ali ima v takšnem primeru dedno pravico morebitni zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav ZD določa, da se takšno razmerje ne šteje kot zunajzakonska skupnost, saj je odsotnost sklenjene zakonske zveze eden od pogojev za veljavnost zunajzakonske skupnostiThis thesis deals with the inheritance of the spouses' separate property. These matters concern family law and law of succession. The inheritance rights (as well as the right to private property) are also mentioned in the Constitution of the Republic of Slovenia. The Slovenian legal order equates the legal position of spouses with the legal position of non-marital partners and same-sex partners in registered and non-registered civil partnerships. Using the method of comparison, it was found that some legal orders manage their legal position differently. According to the family code, the spouses' property is divided into community property and separate property (legal matrimonial property regime), unless the spouses had managed their property relations differently by signing a marriage contract (contractual matrimonial property regime), which was enacted by the family law in 2017. Comparative law deals with several different property regimes. Firstly, the portion of the estate that the surviving spouse inherits depends on whether the deceased had written the will or not. It also depends on whether the surviving spouse inherits the property by the first or the second order of inheritance, as well as on how many descendants or ancestors the deceased had. The first order constitutes that the decedent's children and the spouse inherit in equal shares, and the second order of inheritance constitutes that the spouse inherits a half of the estate, while the decedent's ancestors inherit the other half. The surviving spouse does not have the right to inherit if legal separation had taken place prior to the decedent's death. In this instance, the case law is not consistent on the question of whether a potential decedent's non-marital partner has the right to inherit or not, even though family law stipulates that this kind of relationship is not considered a consensual union, as not being married is one of the conditions for the validity of a consensual union
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonska zveza, premoženje, dedovanje, oporoka, ženitna pogodba
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1564; Prenosov: 143
Celotno besedilo (594,90 KB) |
58. Obličnost pogodbenih razmerij in teorija o realizacijiNatalija Smolnikar, 2020 Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev obličnosti in teorije o realizaciji. Naloga je zasnovana v dveh delih, teoretičnem in empiričnem. Teoretični del naloge zajema več uporabljenih metod, in sicer analizo primarnih in sekundarnih virov, deskripcije in sinteze, na podlagi katerih je v diplomski nalogi predstavljena pravna ureditev obličnosti na splošno, zgodovinski razvoj, namen posebej zahtevanih obličnosti ter pregled pogodb, urejenih v OZ, za katere se zahteva posebej predpisana obličnost. V nadaljevanju je predstavljena teorija o realizaciji, njen razvoj in način uporabe. Empirični del je usmerjen v kvalitativno raziskovanje, na podlagi katerega je predstavljeno, na kakšen način sodišča uporabljajo teorijo o realizaciji. Namen in cilj raziskave je predstaviti in raziskati obličnost ter razloge, zaradi katerih pravna ureditev predpisuje obliko, hkrati pa tudi podrobneje raziskati teorijo o realizaciji s pomočjo sodne prakse, z namenom pridobiti jasno sliko o tem, kako se teorija o realizaciji lahko v praksi dejansko uporabi. Na podlagi sekundarnega raziskovanja študije gradiv in pregleda sodb na področju teorije o realizaciji ugotovitve v empiričnem delu kažejo, da sodišča teorijo o realizaciji še danes veliko uporabljajo, podrobnejše ugotovitve pa so predstavljene v sami diplomski nalogi
Najdeno v: osebi
Ključne besede: oblika, obličnost, namen obličnosti, oblični pravni posli, teorija o realizaciji
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 148
Celotno besedilo (519,90 KB) |
59. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncemaPetra Doles, 2020 Opis: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Najdeno v: osebi
Ključne besede: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1443; Prenosov: 100
Celotno besedilo (386,59 KB) |
60. Očetovstvo in materinstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjoLina Fabinc, 2020 Opis: Poznavanje slovenske pravne ureditve, ki obravnava problem oploditve z biomedicinsko pomočjo, je bistvenega pomena za ustrezno dojemanje pojma očetovstva in materinstva, pri otrocih, spočetih s tovrstno metodo, in posledično ustrezno pravno urejanje tega področja za zagotovitev in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S pojasnitvijo pojmov in opisovanjem postopkov v povezavi z definicijo starševstva pri otrocih, spočetih s pomočjo biomedicine, in preučevanja pravnih virov, je predstavljena osnovna pravna ureditev področja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo za lažjo predstavo o pravicah in dolžnostih posameznika in družbe s tega področja. Z omembo oz. navedbo drugačnih pravnih ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo v nekaterih drugih državah se želi prikazati, da ima Slovenija primerljivo pravno regulativo z evropskimi standardi in da je etično veliko bolje orientirana in naravnana kot na primer ZDA, kjer ni enotne zakonodaje, ki bi urejala to področje. Prav neurejenost ali pomanjkljiva urejenost kažeta, do česa prihaja in kakšne so posledice reproduktivne tehnologije, ob kateri se človeška vrsta spreminja v proizvajalce in potrošnike človeških celic in življenj. Z obravnavo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede zadev, ki se nanašajo na področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, se opozarja predvsem na interpretacijo pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Najdeno v: osebi
Ključne besede: postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, materinstvo, očetovstvo, darovalec spolnih celic, otrokova korist
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1190; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,08 MB) |
