Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
Finančna interpretacija ocenjevanja tveganj upravljanja znanja
Simona Kos, 2018

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen pojem znanja. Opredeljene so vrste znanja in vloga znanja v sodobnih podjetjih. Podrobneje je predstavljeno upravljanje znanja, čemur sledi opis modelov upravljanja znanja. Podrobneje je predstavljen tudi proces upravljanja znanja. Namen magistrske naloge je predstaviti možnost evalvacije upravljanja tveganj pri upravljanju znanja s pomočjo preslikave numerične ocene v finančno. Podatke o tveganjih znanja in upravljanja znanja, s katerimi se v podjetjih soočajo, smo pridobili s pomočjo vprašalnika. Dobljene rezultate tveganja upravljanja znanja smo glede na čiste prihodke od prodaje posamezne organizacije finančno ovrednotili.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znanje, upravljanje znanja, modeli upravljanja znanja, tveganja znanja, tveganja upravljanja znanja, finančna interpretacija ocenjevanja tveganj
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2817; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

33.
34.
35.
Pravna ureditev monetarne unije
Simona Erlač, 2010

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska monetarna unija, evroobmočje, konvergenčni kriteriji, monetarna politika, Evropska centralna banka, zgodovina
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2177; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (794,46 KB)

36.
37.
Vpliv višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank
Simona Prosenc, 2016

Opis: Hiter gospodarski razvoj terja hitro in učinkovito prilagajanje potrebam oziroma zahtevam, ki se vsakodnevno oblikujejo pri sklepanju pogodb. Ker se pogodbe sklepajo vsak dan in, skoraj na vseh področjih življenja, je potrebno še posebno pozornost nameniti začetnim pogajanjem pri pogodbenih določilih, ki morajo biti jasno določena, še preden je pogodba, med dvema partnerjema v pisni obliki, sklenjena dokončno. Državnih meja pri sklepanju gospodarskih pogodb skorajda ni več, pogodbeni partnerji se pri sklepanju poslov prav zato srečujejo tudi z različnimi zakonskimi ureditvami. Pri sklepanju pogodb s partnerji iz drugih držav in drugih kultur se partnerji običajno med seboj niti ne poznajo. Vsak posebej deluje v različnih okoljih, spoštuje druge zakone, zato je še toliko bolj pomembno, da se določila pogodbe dogovorijo še posebej skrbno in natančno, saj je v njih izražena volja pogodbenih strank. Pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki,odraža voljo obeh pogodbenih strank, ki svojo voljo oziroma zahteve zapišeta in s tem vsaj omejita ali preprečita morebitne kasnejše nesporazume. Hkrati s težnjo ponudnika, da v čim večji možni meri zadovolji potrebe morebitnih pogodbenih partnerjev, se na drugi strani odpira tudi vprašanje možnosti neizpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma nespoštovanja dogovora. V primeru neizpolnitve pogodbenih obveznosti zakonska pravila predvidevajo različne sankcije. Pri tem se največkrat pojavlja odškodnina. Pogodbene stranke poizkušajo na različne načine izključiti ali samo omejiti svojo odgovornost in s tem tudi višino odškodnine. Pri tem ima stranka, ki je dalj časa prisotna na trgu, običajno prednost. Bolje pozna morebitne rizike, ki bi lahko imeli vpliv na izvršitev pogodbenih določil. Pri sklepanju pogodb je bolj previdna in ni pripravljena prevzeti vseh rizikov, ki bi lahko ogrozili izvedbo posla (Kranjc, 2008, str. 191). V magistrskem delu bom poudarek namenila raziskovanju vpliva višje sile na odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Še posebej me bo zanimalo vključitev vpliva višje sile v pogodbeno razmerje in s tem tudi morebitno odškodninsko odgovornost pogodbenih strank. Prav tako bom pojasnila, kaj sploh je višja sila v pogodbi.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 3015; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (858,12 KB)

38.
39.
Vloga uredbe GDPR (EU) 2016/679 pri varstvu osebnih podatkov v delovnem razmerju
Simona Čeh Savski, 2018

Opis: Nova evropska uredba GDPR (EU) 2016/679 je z letošnjim letom uvedla nekaj ključnih novosti na področju varovanja osebnih podatkov, na katere morajo biti delodajalci pri upravljanju z osebnimi podatki svojih zaposlenih posebej pozorni. V slovenskem pravnem reduje bilo to področje do zdaj urejeno področno v več zakonih. Sprejet je bil predlog novega ZVOP-2, vendar sam zakon še ni bil sprejet, zato se z začetkom veljavnosti Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov ta v primerih kolizije uporablja neposredno. Splošna načela upravljanja z osebnimi podatki zaposlenih tudi z novo uredbo ostajajo enaka, dodano je načelo odgovornosti, na podlagi katerega na delodajalcu leži dokazno breme v zvezi z varstvom osebnih podatkov zaposlenih. Splošna uredba EU je z določenimi ukrepi, na primer uvedbo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, predhodnega posvetovanja z nadzornim organom, oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov in obvestila o kršitvi varstva osebnih podatkov, še dodatno okrepila sistem varovanja osebnih podatkov zaposlenih.V diplomski nalogi na podlagi trenutno veljavne zakonodaje in strokovne literature analiziram slovensko pravno ureditev področja varovanja osebnih podatkov zaposlenih in novo evropsko uredbo na tem področju. Ugotavljam, da se ureditev bistveno ne spreminja. Uvaja pa nova uredba dodatna varovala, ki bodo pozitivno vplivala na sprejemanje še boljših varnostnih odločitev delodajalcev in posledično zmanjšala kršitve na tem področju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 2768; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (565,91 KB)

40.
Patentiranje avtonomnih vozil
Simona Čeh Savski, 2020

Opis: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1590; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (865,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh