Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: KLJUČNE INFORMACIJE O DIPLOMSKEM DELU BOŽNAR, Eva: Uspešnost fizioterapevtske obravnave pri pacientu s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa Uvod in namen: Kalcificirajoči tendinitis ramenskega sklepa je stanje, ki se pojavi zaradi odlaganja kristalov kalcijevega hidroksiapatita v tetive mišic rotatorne manšete. Namen diplomskega dela je predstaviti anatomijo ramenskega sklepa, patologijo kalcificirajočega tendinitisa in zdravljenje. Metode: V diplomsko delo smo vključili raziskave med letoma 2002 in 2020, ki so opisovale različne fizioterapevtske postopke zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa. Rezultati: Najuspešnejša fizioterapevtska metoda zdravljenja kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa so udarni globinski valovi. Operativno zdravljenje je uspešno, vendar prinaša tveganje za pooperativne zaplete. Uporabnost: Ugotovitve so uporabne v klinični praksi pri fizioterapevtski obravnavi pacienta s kalcificirajočim tendinitisom ramenskega sklepa. Omejitve: Premalo izvedenih raziskav o učinkovitosti terapevtskega ultrazvoka, kinezioterapije in elektroterapije pri zdravljenju kalcificirajočega tendinitisa ramenskega sklepa in nedostopnost člankov. Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje. Tip dela: Diplomska naloga 1. stopnje; Leto 2021, Fizioterapevtika 26 (42) str., 1 pregl., 5 sl., 56 vir. Mentorica (S. Pavlič Založnik), recenzentka (F. Kresal).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Kalcificirajoči tendinitis, ramenski sklep, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1154; Prenosov: 153
Celotno besedilo (817,59 KB)

Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji. Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali. Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4- odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174). Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Poškodba rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je glavni razlog za bolečino in disfunkcijo v rami. Najpogosteje se pojavi v dominantni roki. Lahko se pojavi pri ponavljajočih se gibih nad glavo v športih, kot so plavanje, tenis, dvigovanje uteži, ali pri poklicih, ki so nagnjeni ponavljajočim se gibom, kot sta pleskanje in gradbeništvo. S starostjo pogostost poškodbe RM narašča. Simptomi so bolečina, izguba moči in omejitev gibljivosti. Težavno postane opravljanje vsakodnevnih opravil. Diagnozo postavimo z natančno anamnezo, ki ji sledi klinični pregled s testi, s katerimi lahko odkrijemo, katera izmed mišic RM je poškodovana. Diagnozo potrdimo z magnetno resonanco, ki je najnatančnejša preiskava za odkrivanje ruptur rotatorne manšete. Pokaže nam tudi debelino in velikost rupture. Zdravljenje ruptur RM je konzervativno ali operativno. Za zdravljenje ruptur RM se uporabljajo tri operativne tehnike, in sicer odprta, minimalno invazivna in artroskopska. Izbira operativne tehnike je odvisna od izkušenosti kirurga z določeno tehniko, velikosti rupture, kakovosti tkiva in bolnikovih potreb. Po operaciji potrebuje pacient natančno določeno in strokovno vodeno rehabilitacijo, ki traja več mesecev. Z analizo člankov smo ugotovili, da takojšna mobilizacija po operaciji ne da boljših končnih rezultatov rehabilitacije, temveč le boljše vmesne rezultate obsega gibljivosti pri poteku rehabilitacije. Prve tedne po operaciji se priporoča imobilizacija, šele po četrtem tednu se začne pasivna mobilizacija. Po sedmem tednu začnemo tudi aktivno mobilizacijo in pridobivanje mišične moči. Celotna rehabilitacija traja od šest do devet mesecev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: rotatorna manšeta, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno: 12.05.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 27
Celotno besedilo (714,34 KB)

Opis: V diplomski nalogi Sodobni fizioterapevtski postopki pri ocenjevanju telesne drže se srečamo s spoznavanjem pravilne telesne drže in vrstami nepravilne telesne drže. Naloga zajema krajše opise posameznih postopkov, ki jih kasneje v rezultatih in razpravi med seboj primerjamo in ugotavljamo, kateri in kakšni so. Na kratko se dotaknemo tudi zdravljenja in fizioterapevtske obravnave slabe telesne drže. Namen diplomske naloge je predstaviti sodobne pristope za oceno telesne drže ter možnosti zdravljenja ob morebitnih odstopanjih. Cilj je analizirati zanesljivost in prednosti ter slabosti uporabe sodobnih metod za spremljanje telesne drže v okviru preventivne fizioterapevtske obravnave. Zastavili smo si vprašanje, kateri so sodobni fizioterapevtski pristopi za oceno telesne drže? Za odgovor na to vprašanje smo uporabili 9 raziskovalnih člankov, ki smo jih med sabo primerjali in iskali podatke o zanesljivosti teh postopkov ter podatke o njihovih prednostih in slabostih. Razprava o sodobnih fizioterapevtskih postopkih za oceno telesne drže poudarja njihovo ključno vlogo pri izboljšanju zdravja pacientov in optimizaciji terapevtskega pristopa. Metode se razlikujejo po tehničnih značilnostih, zanesljivosti in enostavnosti uporabe, vendar omogočajo zanesljivo oceno drže. Ugotovili smo, da so rezultati in izbira samega postopka odvisni od več dejavnikov. Nekateri sodobni pristopi so zdravju prijaznejši, vendar so zato lahko površno izvedeni s strani fizioterapevta, spet drugi so dražji in zdravju škodljivi pa vendar natančnejši in nudijo sledljive podatke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ocenjevanje v fizioterapiji, fizioterapevtska diagnostika, ocena telesne drže, sodobni postopki v oceni telesne drže.
Objavljeno: 21.11.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 35
Celotno besedilo (887,78 KB)