111. Analiza insolvenčnega prava skozi načeli pravne in socialne državeSuzana Kundija, 2013 Najdeno v: osebi
Ključne besede: stečaj, insolventnost, stečajna masa, pravna država, socialna država, brezposelnost, odpuščanje, predujem, brezplačna pravna pomoč, jamstveni sklad
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2519; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
112. |
113. |
114. |
115. Vpliv države na visoko šolstvoSuzana Rupnik-Nekič, 2018 Opis: Znanje je vrednota, brez katere se ne moremo uspešno vključiti v vsakdanje družbene odnose ali v poslovni svet ter predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Pot do znanja mora vsak posameznik najti sam, pri tem mu pomagata družina in država. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse evropske družbe soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi spremembami, kar je vplivalo tudi na dogajanja v tedanji Jugoslaviji. Slovenija, Srbija, Hrvaška in Črna gora so predstavljale štiri izmed šestih socialističnih republik tedanje Jugoslavije, v katerih je veljal centraliziran sistem izobraževanja, kar pomeni, da so bili tradicionalni izobraževalni sistemi pogojeni s planskim sistemom in socialistično ideologijo. Vse omenjene države so podpisnice Bolonjske deklaracije in so implementirale bolonjski proces v svojo visokošolsko zakonodajo. Doktorska disertacija se osredotoča na primerjavo visokošolskega sistema obravnavanih držav, proučuje zakonsko ureditev visokega šolstva oziroma uspešnost pri uresničevanju sprejetih reformskih ciljev, problematiko financiranja javnih in zasebnih univerz ter pojav konkurenčnosti med zasebnimi in javnimi univerzami. Osrednji namen disertacije je ugotoviti, ali je visoko šolstvo še vedno podvrženo politiki države.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: visoko šolstvo, izobraževanje, financiranje, bolonjski proces, avtonomija, konkurenca, vpliv države
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 2264; Prenosov: 143
Celotno besedilo (2,21 MB) |
116. |
117. |
118. |
119. Potencial slovenskih občin za razvoj stanovanjskih skupnosti starostnikovSuzana Šalamon, 2019 Opis: V današnjem času in družbi, za katero so značilni vedno višji življenjski standardi, vedno hitrejša industrializacija, naprednejša zdravstvena in politična politika, je tako že nekaj časa prisotno tudi daljšanje življenjske dobe prebivalstva. Struktura prebivalstva se spreminja, in sicer je zaradi podaljševanja življenjske dobe vedno več starejših. Z leti, ko postajamo starejši, se bolj slabi tudi zdravstveno stanje. Bolj kot narašča število starejših, bolj narašča tudi povpraševanje po namestitvah, bodisi v zdravstvenih kot socialnih ustanovah, v domovih za starejše občane in v oskrbovanih stanovanjih. V diplomskem delu smo analizirali trg domov za starejše občane v Pomurju. V Sloveniji se največ starostnikov oziroma ljudi potrebnih pomoči tretje osebe, poslužuje predvsem nege in oskrbe v domovih za starejše občane. Ker so pa v današnjem času vedno nižje pokojnine, si starostniki nego in oskrbo tudi vedno težje privoščijo. Zato v večini primerov, ko se starostniki odločijo za oskrbo v domovih za starejše, na pomoč tudi priskočijo tudi svojci. Ker pa svojci pogosto tega ne zmorejo, jim pomagajo občine, kjer so imeli stalno prebivališče.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2640; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,03 MB) |
120. Vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustavnosodno presojoSuzana Milovanović, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča. Namen raziskave je z uporabo deskriptivne, analitične, sintetične in primerjalne metode uvodoma predstaviti pravico do varstva osebnih podatkov ter pravno podlago za varstvo te pravice, podrobneje analizirati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov ter na podlagi preučitve sodne prakse Ustavnega sodišča povzeti ključna ustavnopravna stališča ter ugotoviti, ali vsebina Splošne uredbe vpliva na sprejeta stališča Ustavnega sodišča in na njegovo nadaljnjo presojo. Ustavno sodišče se je skozi svojo sodno prakso velikokrat ukvarjalo tudi z ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov, predvsem z vidika načela zakonitosti. Posege v to pravico pa je dopustilo samo v primeru javne koristi ali varstva drugih pravic ter v kolikor so bili v skladu z načelom sorazmernosti. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov določa več širše opredeljenih legitimnih razlogov za dopustno omejitev te človekove pravice. Posledično bo ustavnosodna presoja v prihodnje bistveno omejena, spremenil pa se bo tudi položaj Ustavnega sodišča, predvsem z vidika zadev, o katerih bo v prihodnje le-to odločalo na tem področju. Ugotovitve raziskovanja bi lahko bile pomembne smernice za nadaljnje proučevanje tega področja v stroki, predvsem zaradi vedno večjega zavedanja temeljne pravice do varstva osebnih podatkov ter nove zakonodaje na tem področju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 2171; Prenosov: 401
Celotno besedilo (1,05 MB) |
