Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Utjecaj Europske kohezijske politike na razvoj ICT infrastrukture u Republici Hrvatskoj
Tea Taras, 2015

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 5236; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

2.
3.
Alternativno reševanje potrošniških sporov
Tea Španja, 2019

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 2163; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
5.
Na poti k uresničevanju arbitražne odločbe Republika Slovenija in Republika Hrvaška
Tea Ravnik, 2019

Opis: Leta 1991, takoj po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, je razmejitev teritorialnega morja med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu pripeljala do spora med dvema neodvisnima in avtonomnima državama. Tržaški zaliv je bil razdeljen na dva bolj ali manj enaka dela, in sicer na italijanski del ter na del, ki je pripadel nekdanji Jugoslaviji. Razmejitveno območje je na eni strani omejevala hrvaška in slovenska obala ter podedovana italijanska meja na drugi strani. Kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško se konča v Piranskem zalivu, ki dejansko leži znotraj Tržaškega zaliva. Ko se je mejni spor med državama iz bilateralne ravni prenesel na mednarodno raven, saj so se pristopna pogajanja prepletala z rešitvijo mejnega vprašanja, sta državi svoj spor prepustili v odločanje arbitražnemu sodišču, ki sta ga ustanovili leta 2009 s podpisanim arbitražnim sporazumom v Stockholmu. Leta 2017 je arbitražno sodišče izdalo končno arbitražno odločbo, s katero naj bi se mejni spod med bivšima jugoslovanskima republikama tudi zaključil. 29. junija je predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume predstavil razsodbo o poteku meja med Slovenijo ter Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta določili mejo na kopnem in na morju. Cilj magistrskega dela je celovit pregled slovensko-hrvaškega ozemeljskega spora, z največjim poudarkom na arbitražni odločbi iz junija leta 2017. Čeprav ima ta mejni spor svoj izvor že v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je v celoti razvil za časa osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ko se je prvič pojavilo vprašanje mejne opredelitve.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 1758; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
7.
8.
Načelo socialne države v slovenski ustavni ureditvi
Tea Kolar, 2010

Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna država, načelo socialne države
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 3838; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
Spolna vzgoja kot sestavni del zdravstveno vzgojnega dela z mladimi
Tea Bizjak, 2018

Najdeno v: osebi
Ključne besede: mladostnik, spolna vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 1935; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
Uspešnost družinske mediacije
Tea Kert, 2019

Opis: Mediacija se v primerjavi s sodnim postopkom v večini primerov kaže kot bolj učinkovit proces pri razreševanju družinskih sporov. Stranke v sporu, ki se odločijo za postopek družinske mediacije, vidijo v njem prednost pred postopkom na sodišču zaradi samega postopka prilagodljivosti, pa tudi zaradi načina izvajanja, ki je človeku blizu ter mu daje možnost aktivno sodelovati pri sporu. Na ta način imajo stranke v sporu več kontrole nad tem, kako postopek teče, se nadaljuje in zaključi. Tako je mediacija primerna predvsem, ko želijo stranke še naprej ohraniti dober odnos in kadar je zaželena kreativna rešitev spora. Družina ostaja še naprej povezana skozi skrb za otroke, saj naj bi pri sprejemanju odločitev v prvi vrsti upoštevali koristi otrok. Po zaključeni mediaciji namesto ene ali celo dveh nezadovoljnih strank, kot se to pogosto zgodi po sojenju, dobimo dve zadovoljni. Diplomska naloga na kratko predstavi družinsko mediacijo kot metodo za reševanje družinskopravnih sporov ter opredeli njeno primernost in potrebnost. Izpostavljeni so dejavniki, ki vplivajo na stranke v sporu, da se le-te odločijo spor urediti z udeležbo v postopku mediacije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 2222; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (811,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh