Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po etnični, verski, jezikovni in kulturni identiteti, zaradi svojega nedominantnega položaja pa potrebujejo posebno manjšinsko varstvo, saj splošno varstvo človekovih pravic ne zadostuje. Diplomsko delo obravnava varstvo manjšin v mednarodnem pravu, pri čemer je poudarek predvsem na aktualnem urejanju manjšinskih pravic. Zaradi sprememb mednarodnega režima in nastanka novih držav je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo do nastanka narodnih manjšin v novonastalih in preoblikovanih državah. Zgodovinski razvoj manjšinskih pravic s poudarkom na razvoju v dvajsetem stoletju je obravnavan s pomočjo zgodovinske metode. Manjšinske pravice so se urejale predvsem v okviru mednarodnih organizacij, ki so sklenile več pravnih dokumentov, ki urejajo manjšinsko problematiko. V današnjem času imajo te organizacije zelo pomembno vlogo, saj s svojimi institucijami nadzirajo implementacijo določb, s tem pa tudi vplivajo na razumevanje pojma manjšine. V zadnjem času zaradi povečanega obsega migracij nastajajo nove manjšine, vendar migrantom niso priznane posebne manjšinske pravice, le splošne človekove pravice. Kot posebna manjšina so obravnavana tudi domorodna ljudstva, ki imajo zaradi zgodovinskega konteksta nekoliko drugačno ureditev kot tipične manjšine. S primerjalno metodo so bile primerjane razlike pravic starih manjšin, novih manjšin in domorodnih ljudstev.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 2117; Prenosov: 223
Celotno besedilo (436,61 KB)

Opis: In the new local-global interconnection, nation states are losing their influence and legitimacy, while economic and cultural transformations are reconfiguring spatial formations. Going in line with the global trends, regions grasp more importance in shaping the political, economic and social environments. As a result, the regional level has an important role in creating a proper socio-economic framework for innovation development, which is considered one the engines of development. Relying on the theory of Social fields, the research considers three social forces (networks, institutions, and cognitive frames) as an alternative explanation for innovation processes, by encompassing the aspects of different social fields on the regional level. Consequently, within this dissertation we approach regional innovation systems as an analytical unit for exploring innovation performance of a regional environment. As case studies, we selected seven regions with different levels of innovation performance. The analysis of the semi-structured interviews and the Qualitative Comparative Analysis emphasized the social forces are a special component for explaining innovation processes in the selected case studies. Nonetheless, the results offer insights for regional mechanisms within the innovation performance with the focus on an approach toward innovation that is beyond simple economics.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Regional Systems of Innovations, Networks, Social Field, Social Forces, Qualitative Comparative analysis
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 2424; Prenosov: 91
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 40
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ima v dobi tehnološkega razvoja in medkulturnega komuniciranja velik pomen za Zavod RS za zaposlovanje, ki želi kot del državne oziroma javne uprave svoje storitve čim bolj približati uporabnikom. Nenehne spremembe in trend časa, v katerem živimo, zahtevajo od zaposlenih čedalje več znanja in usposobljenosti. Zavod RS za zaposlovanje želi z internim izobraževanjem izboljšati znanje, spretnosti in veščine zaposlenih in s tem vplivati na svoje storitve. Magistrska naloga predstavlja vlogo izobraževanja, usposabljanja in učenja s teoretičnimi opredelitvami, motivacijo odraslih za izobraževanje in učenje, izobraževalne oblike in metode, načine izobraževanja in učenja ter Zavod RS za zaposlovanje kot osrednjo institucijo na slovenskem trgu dela, zlasti službo Področje za izdajo delovnih dovoljenj v okviru pravne službe Zavoda RS za zaposlovanje s strokovnimi delavci. Proučevalo se je, kako uporabne so pri delu svetovalcev zaposlitve tujcev vsebine programov internega izobraževanja, s poudarkom na projektu Izobraževalni center Zavoda RS za zaposlovanje. Kvalitativno raziskovanje se je poglobilo v interno izobraževanje za svetovalce zaposlitve tujcev na podlagi njihovih mnenj, vključno z mnenjem vodje službe. Izsledki raziskave so pokazali majhno uporabnost vsebin programov projekta Izobraževalni center Zavoda RS za zaposlovanje pri delu svetovalcev zaposlitev tujcev oziroma ne dovolj prilagojeno ponudbo programov tega projekta.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: interno izobraževanje, Zavoda RS za zaposlovanje, zaposlovanje tujcev, svetovalci, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja. Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga, dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor …), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1171; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,76 MB)