321. Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenjaTamara Savić, 2022 Opis: V diplomskem delu z naslovom Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja smo predstavili in analizirali različne pravne akte, ki so odločilni za ureditev pacientove pravice do zavrnitve zdravljenja. Med mednarodnopravnimi dokumenti izpostavljamo Oviedsko konvencijo, Lizbonsko deklaracijo o bolnikovih pravicah ter ELPP. Temeljni nacionalni pravni vir je ZPacP. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pravice do samoodločanja, pojasnilna dolžnost zdravnika in pravne posledice, do katerih pride, če slednja ni ustrezno opravljena. Temeljni poudarek pa je na predstavitvi vsebine pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe ter pravice do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi. Ugotovili smo, da sta omenjeni pravici v Sloveniji urejeni v zadostni meri in na primeren način. Posamične pomanjkljivosti, na katere v nalogi opozorimo, so bolj kot ne posledica neustrezne uporabe zakonodaje v praksi, kot pa njenih resnih pomanjkljivosti. Menimo, da je prav, da se zakonska ureditev pojasnilne dolžnosti opira predvsem na strokovno usposobljenost zdravnika, pacient pa lahko, na podlagi pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti, sprejme zanj najbolj ustrezno odločitev o zdravljenju. To je lahko tudi odločitev o zavrnitvi zanj, po mnenju zdravnika, potrebnega in primernega zdravljenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pacientove pravice, pojasnilna dolžnost, privolitev v zdravljenje, zavrnitev zdravljenja, pravica do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi.
Objavljeno: 13.04.2022; Ogledov: 972; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (586,90 KB) |
322. Etično pravni vidik izolacijskih ukrepov v domovih za starejšeSlavko Bolčević, 2021 Opis: V magistrskem delu se prepletata dve temi: na eni strani zagotavljanje varstva uporabnikov socialnovarstvenih zavodov pred nalezljivimi boleznimi in na drugi strani poseg v osebnostno pravico posameznika do svobode gibanja. Zakon o nalezljivih boleznih namreč predpisuje karanteno ali izolacijo za osebe, ki so zbolele za nalezljivo boleznijo. Zaradi boljšega razumevanja tematike smo v začetku magistrskega dela predstavili ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni in v drugem delu predstavili veljavno zakonodajo na tem področju. Predstavili smo tudi mednarodne in nacionalne pravne vire omejevanja gibanja, z namenom omejitve širjenja nalezljivih bolezni, v povezavi z upoštevanjem ustavne pravice vsakega posameznika in Evropske konvencije človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. V teoretičnem delu naloge smo uporabili opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno neeksperimentalno metodo raziskovanja, in sicer metodo anketiranja, s katero smo definirali osnovno temo in idejo. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja, kot instrument smo uporabili strukturiran vprašalnik. Namen raziskave je predstaviti vidike ukrepa izolacije uporabnika za omejitev prenosa nalezljivih bolezni ter opozoriti na to, da so zaradi tega kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V okviru pravnih norm so rezultati izpostavili zavedanje kršitve človekove pravice do svobode gibanja. V okviru odgovorov na raziskovalni vprašanji smo podali alternativne možnosti za omejitve prenosa nalezljivih bolezni med uporabniki v DSO, brez spornega omejevanja svobode gibanja. Opozorili smo na obravnavo uporabnika kot subjekt z možnostjo soodločanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nalezljive bolezni, ukrep izolacije, preprečevanje okužb, omejitev gibanja, človekove pravice
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1007,91 KB) |
323. Boj proti terorizmu ter obveznosti Republike Slovenije v boju zoper njega po mednarodnem pravuAnja Klara Gorenšek, 2021 Opis: Teroristično dejanje je kaznivo dejanje v klasičnem smislu, tako kot umor ali ugrabitev, ne glede na politične motive ali druge dejavnike.1 Boj proti terorizmu je ena od glavnih prednostnih nalog EU, njenih držav članic in mednarodnih partnerjev. Namen diplomskega dela je analizirati in raziskati terorizem ter boj proti terorizmu tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Skozi diplomsko delo bomo ugotavljali, če je notranja ureditev Republike Slovenije skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, če je RS pristopila k vsem pomembnim mednarodnim aktom glede terorizma, primerjali pa bomo tudi dejavnike, ki najbolj vplivajo na teroristična dejanja. Glavni cilj diplomskega dela pa je seveda ugotoviti, če se sploh uspešno borimo proti terorizmu. Cilj diplomskega dela je tudi potrditi ali zavreči postavljene hipoteze. Pri hipotezah si bomo pomagali tudi z online vprašalnikom oz. anketo, ki se bo priložila v delo in s katero se bo analiziralo mnenje slovenskih državljanov. V delu bomo torej obdelali veliko tem, glavna tematika pa bo seveda boj proti terorizmu. Ugotavljali bomo, kako terorizem ogroža našo varnost, vrednote naših demokratičnih družb ter pravice in svoboščine evropskih državljanov in državljank.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terorizem, mednarodno pravo, obveznosti držav, mednarodni terorizem, protiteroristični ukrepi, človekove pravice
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 40
Celotno besedilo (692,43 KB) |
324. Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinZlata Okugić, 2021 Opis: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1003,76 KB) |
325. Pravna ureditev pravic živaliŠpela Budič, 2021 Opis: Naš svet pestijo številni resni problemi, ki si zaslužijo našo pozornost. Eden od njih je krutost do živali. Menim, da bi se morali vsi ljudje zavzeti za prenehanje zlorabljanja živali kadar koli in kjer koli lahko. V današnjem svetu ob skoraj neomejenih možnostih je izkoriščanje živali preprosto nesprejemljivo. Lahko dobro jemo, se izobražujemo, oblečemo in se zabavamo, ne da bi mučili in ubijali živali. Več sto tisoč živali je dnevno podvrženih najrazličnejšim načinom izkoriščanja, mučenja in ubijanja. Glavna dva vzroka sta množična industrijska reja živali za prehrano in poskusi na živalih v znanstvene namene. Stanje se sicer izboljšuje s sprejemanjem zakonodaje, ki ureja njihove pravice, ampak brez ustreznega nadzora upoštevanja teh zakonov in ob prenizkih sankcijah za kršitve ostaja ureditev živalskih pravic le mrtva črka na papirju. Dejstvo je, da živali, enako kakor mi, čutijo strah, bolečino in veselje, zato smo mi tisti, ki se moramo zavzemati za njihove pravice in iskati načine, kako živeti, ne da bi jih zlorabljali. Naš odnos do živali vpliva na naša življenja in prihodnost, zato ne smemo sprejemati zakonov, ki pod pretvezo zaščite živali bolj ščitijo interese ljudi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: živali, pravice, pravna ureditev, zloraba, mučenje, zakon, izkoriščanje, specizem, animalizem, gibanja za pravice živali, odnos do živali, zaščita živali
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 942; Prenosov: 72
Celotno besedilo (874,49 KB) |
326. Ali so pripadniki »nemško govoreče« etnične skupnosti v Sloveniji narodna manjšina?Laura Strašek, 2021 Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti pojem narodnih manjšin ter podrobno opredeliti status nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji. Osredotočili se bomo na vprašanje, ali lahko nemško govorečo etnično skupnost v Sloveniji štejemo pod pojem ‘narodna manjšina’ ali pa ima morda drugačen status. Ugotoviti želimo, katere pravice ji pripadajo in v kakšnem obsegu ter v čem se njihov položaj razlikuje od položaja ustavnopravno priznanih avtohtonih narodnih manjšin, kot sta madžarska in italijanska avtohtona narodna manjšina. Pri primerjavi se bomo osredotočili na položaj narodnih manjšin na slovenskem ozemlju in ga primerjali s položajem in statusom nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji. Dotaknili se bomo tudi zgodovinskega položaja nemške narodne manjšine v Sloveniji in tudi njenega položaja danes. Podrobno bomo analizirali manjšinske pravice, ki pripadajo nemški narodni skupnosti, in njihov obseg. Izpostavili bomo pravice, za katere se nemška narodna manjšina v Sloveniji bori že vrsto let, in pa tudi manjšinske pravice, za katere menimo, da niso uveljavljene v celoti. Zaobjeli bomo ustavnopravno področje manjšinskega varstva in tudi manjšinsko varstvo v okviru raznih mednarodnih organizacij, kot so OZN, Svet Evrope, Evropska unija in OVSE.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etnična manjšina, narodna manjšina, Nemci, manjšinske pravice, skupnost
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 875; Prenosov: 144
Celotno besedilo (668,31 KB) |
327. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unijeTadeja Belcl, 2021 Opis: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Objavljeno: 04.07.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 60
Celotno besedilo (763,62 KB) |
328. Mednarodno pravo med hladno vojnoJan Kaučič, 2021 Opis: Diplomsko delo predstavlja razvoj mednarodnega prava v obdobju hladne vojne. Da lahko bralec razvoj mednarodnega prava bolje razume, je opisan še kratek razvoj mednarodnega prava po različnih obdobjih, ki sežejo nazaj vse do antičnih časov ter se končajo pri začetku obdobja hladne vojne. Opisani so tudi formalni viri prava, saj imajo mednarodne pogodbe, sklenjene v obdobju hladne vojne, ključno vlogo pri razvoju mednarodnega prava. Naloga vsebuje kratek opis mednarodnih odnosov med hladno vojno, da je bralec seznanjen s sovražnim odnosom med kapitalizmom in komunizmom in kako je to vplivalo na preostale države, ki so bile vpletene v konflikt. Namen diplomske naloge je nasprotovati mnenju mnogih, da je hladna vojna obdobje mirovanja mednarodnega prava zaradi trenj med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so znatno otežila sodelovanje med narodi. Medtem ko se je razvoj mednarodnega kazenskega prava v celoti zaustavil vse do konca hladne vojne, so grozote druge svetovne vojne vzbudile velik interes za razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava, ki so ga v celoti sprejele skoraj vse države sveta. V diplomski nalogi bom preko mnogih mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene v času hladne vojne, dokazal bistven razvoj mednarodnega humanitarnega in diplomatskega prava ter mednarodnih človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, hladna vojna, mednarodne pogodbe, človekove pravice, diplomatsko pravo
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 687; Prenosov: 75
Celotno besedilo (498,69 KB) |
329. |
330. |
