131. |
132. |
133. |
134. |
135. Ocena učinkovitosti sistema nadzora nad porabo javnih sredstev in institucijami, ki poslovodijo z javnimi finančnimi sredstvi, ter ocena skladnosti s pravnim redom Evropske unije, s poudarkom na nadzoru izvajanja skupne kmetijske politikeVesna Brelih, 2011 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dvojna volilna pravica, madžari, italijani, romi, narodne skupnosti, etnične skupnosti, manjšine, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija, disertacije Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2341; Prenosov: 138 Celotno besedilo (131,20 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
136. |
137. |
138. Prispevalna pravičnost in skupno dobro kot temelja družbeLjubinka Vlaisavljević, 2018 Opis: Pravičnost je osnovna vrlina družbenih institucij v sodobnih demokratičnih družbah. Pri tem imajo bistveno vlogo zakonodajne in pravosodne institucije, posredno pa je za stanje prava v družbi odgovoren vsak posameznik, ki bo spoštoval človekove pravice, solidarnost, vladavino prava in resničen dialog, ki je pravzaprav dogajanje doživljajske solidarnosti. Skupno dobro je dobrina, ki jo ustvarjamo v solidarnih skupnostih, saj je dobro vsakega posameznika lahko samo dobro, ko je obenem skupno dobro. Pot, ki omogoča trajnostni razvoj, je izgradnja dodane vrednosti na vzajemnem, dialoškem in solidarnem, ki vključuje tudi gradnjo prispevalne pravičnosti. Ob tem pa je pomembna tudi čustvena inteligentnost, kot posebna socialna spretnost, ki je temelj dobrega sodelovanja in potemtakem tudi temelj učinkovitih skupnosti oziroma prihodnosti države. Le svobodni, odgovorni in neodvisni ljudje, ki uživajo enake možnosti, lahko prispevajo k napredku družbe. Vsi državljani morajo biti enakopravni pred zakonom in dosledno spoštovati pravni red, saj je pravosodje dejavnik družbene integracije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: demokratična družba, solidarnost, svetovni etos, pravo, čustvena inteligentnost Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2400; Prenosov: 176 Celotno besedilo (1,44 MB) |
139. Odraz arabske pomladi v ustavnih ureditvahZoran Stankovič, 2016 Opis: Namen magistrskega dela je preučiti povezanost in korelacijo arabske kulture ter tradicije in islamskega prava z dogajanji pred, med in po arabski pomladi ter njihov pozitivni ali negativni vpliv na ustavne in politične sisteme v arabskih in evropskih državah. Pri tem smo podrobneje preučili zgodovinski razvoj arabskih držav in arabsko mentaliteto ter nastanek in pomen islamskega prava, vire islamske tradicije in vrednote v islamskem svetu, vzroke in cilje arabske pomladi ter dogajanje v posameznih arabskih državah in odzive mednarodne skupnosti. V zaključni fazi pa smo primerjali posamezne politične in ustavne sisteme izbranih držav in preverili, na kakšen način sta islam in arabska pomlad nanje vplivala, ter se opredelili do ugotovljenih rezultatov. Arabske države so skozi vso zgodovino tesno povezane z islamom in islamskim načinom življenja. Islam je vpet v ustavna besedila, zakone in običajno pravo. Posledično so tudi ustavne ureditve arabskih držav pod velikim vplivom šeriatskega prava, ki se na določenih področjih precej razlikuje od priznanih mednarodnih in nacionalnih standardov in prava. Posamezne evropske države so vedno bolj v dilemi glede islama, zato tudi vse bolj spremljajo razvoj islamskih skupnosti v svojih državah. V zadnjih desetletjih je bil islam obravnavan v številnih razpravah o ekstremnem nasilju, terorističnih gibanjih, kršitvah človekovih pravic, češ da državljani prisotnost muslimanov težko sprejmejo kot pozitiven dejavnik. Strah, sumničavost in nezaupanje sta velika pred vsem, kar je islamsko. Pred islamom in Evropo je tako izjemno težka naloga priznavanja, spoštovanja in sodelovanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: arabska kultura, arabska mentaliteta, islamsko pravo, arabska pomlad, mednarodna skupnost, ustavni sistemi Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2606; Prenosov: 145 Celotno besedilo (851,20 KB) |
140. |