11. |
12. |
13. |
14. |
15. Analiza in uspešni modeli šolskih spletnih portalovHelena Marolt, 2011 Opis: Informacijska doba je vnesla korenite spremembe tudi v šolski sistem tako na področje poučevanja in učenja kot na področje komunikacije. Temeljni cilj šol današnjega časa je uresničevanje kurikularne prenove s tem, da dijake usposobimo za iskanje informacij, katere so sposobni povezati v smiselno celoto in jih uporabiti v praksi. Šolski spletni portali omogočajo udejanjenje tega cilja.
Prvi del magistrske naloge predstavlja pojme, kateri okarakterizirajo kakovost srednješolskih spletnih portalov: zadovoljstvo uporabnikov, uporabnost, funkcionalnost in omogočanje e-izobraževanja. Teoretična spoznanja podkrepi raziskava zadovoljstva uporabnikov spletnih portalov. Vse skupine uporabnikov zadovoljstvo, funkcionalnost in uporabnost gledajo skozi vsebinsko dovršenost vključno z izpolnjenimi pogoji e-izobraževanja. Prikazani rezultati raziskave ter primerjava izbranih spletnih portalov slovenskih srednjih šol s spletnimi portali srednjih šol Estonije in Avstralije dajejo podlago za zaključek naloge, ki predstavlja predlog za oblikovanje spletnega portala srednjih šol v Sloveniji ter predlog šolske e-politike, ki bi povečala zadovoljstvo uporabnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: srednja šola, spletni portali, zadovoljstvo, funkcionalnost, uporabnost, e-izobraževanje
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2441; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (8,90 MB) |
16. |
17. Digitalna pismenost in bralno-učne navade osnovnošolcevGregor Gošnik, 2018 Opis: V raziskavi smo proučevali korelacijo med nivojem digitalne pismenosti in bralno učnimi navadami osnovnošolcev na podeželskih šolah Podravske statistične regije v Sloveniji. Predstavili smo teoretično podlago in modele za merjenje digitalne in bralne pismenosti. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti DCA ter modela mednarodne raziskave bralne pismenosti PISA smo pripravili vprašalnik, ki so ga osnovnošolci reševali. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci z višjimi rezultati na področju digitalne pismenosti statistično značilno bolj razvite bralne navade in bolj pogosto berejo tiskane medije kot njihovi vrstniki. Ugotovili smo tudi, da bolj digitalno pismeni osnovnošolci pogosteje uporabljajo splet kot glavni vir informacij in tudi bolj preverjajo zanesljivost informacij, pridobljenih s spleta. Statistično značilen vpliv nivoja digitalne pismenosti na uporabo učinkovitejših učnih navad pa smo samo delno potrdili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna pismenost, okvir DCA, bralna pismenost, učne strategije, osnovna šola
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 3232; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,44 MB) |
18. Optimizacija delovnih procesov z implementacijo informatizacije v osnovni šoliMilan Metelko, 2018 Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija je v našem življenju vse bolj prisotna. Zasledimo jo pri vsakodnevnih opravilih in tudi na delovnih mestih. Življenje brez pametnega telefona si težko predstavljamo in dostop do interneta je potreben za skoraj vsako opravilo. Tehnologija se skozi čas spreminja in tem spremembam se moramo prilagoditi, prav tako se morajo prilagoditi podjetja oziroma v našem primeru tudi šole. Z uporabo računalnika se je spremenil način izvajanja dela, podatki so postali dostopnejši in odvisnost od tehnologije je vse večja. V raziskavi smo se osredotočili na eno izmed osnovnih šol in predstavili spremembo delovnih procesov zaradi informatizacije. Zaposleni so morali spremeniti način izvajanja dela, saj so za svoje delo pričeli uporabljati namenske računalniške programe. Raziskali smo, ali je bila sprememba med zaposlenimi sprejeta kot doprinos ali kot dodatno breme.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, učeča se organizacija, izobraževanje, informatizacija, optimizacija delovnega procesa
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 3585; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,16 MB) |
19. |
20. |
