21. |
22. |
23. |
24. |
25. Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjemManca Cvirn, 2016 Opis: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2826; Prenosov: 210
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
26. Vpliv komasacije na razvoj podeželjaBlaž Jaklič, 2017 Opis: V magistrskem delu je predstavljen vpliv komasacije na razvoj podeželja, na primeru občine Ribnica. Komasacija je beseda, ki izhaja iz latinske besede "commassare", kar pomeni nekaj zbirati v maso. Zemljišča na določenem območju se lahko združijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak lastnik dobi čim bolj zaokroženo zemljišče. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, kot tudi gozdovi, nepozidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju in tudi naprave na teh zemljiščih. Komasacijo po namenu delimo na: komasacijo kmetijskih zemljišč, komasacijo stavbnih zemljišč in komasacijo za določanje gradbenih parcel obstoječim objektom. Po obliki izvedbe pa jo delimo na pogodbeno in upravno komasacijo. Pogodbena komasacija je tista, k se izvedbe na podlagi pogodbe vseh lastnikov, upravna pa tista, ki se izvede na podlagi izdane odločbe v upravnem postopku in se z njo strinja najmanj 67 % lastnikov zemljišč oz. udeležencev. Poleg zaokrožitve posesti je naloga komasacij kmetijskih zemljišč tudi vzpostavitev nove mreže poti, ki predstavljajo optimalen dostop od kmečkih gospodarstev do obdelovalnih parcel, in ureditev vodnega režima. Izvedba komasacijskega postopka hkrati pomeni tudi pomemben prispevek k obnovi zemljiškega katastra. Ker je Slovenija od 1. 5. 2004 članica Evropske unije (v nadaljevanju EU), se mora držati določil zakonodaje in smernic EU. To velja tudi za področje urejanja kmetijskih zemljišč, kamor sodi tudi komasacija. Tudi v Republiki Sloveniji se je, tako kot v Evropi, izvedlo več komasacijskih postopkov, med drugim tudi na območju Občine Ribnica, kjer je veliko kmetijskih površin, na katerih so gozdovi, njive in travniki. Občina Ribnica je po letu 2000 začela s postopki komasacije zemljišč. V letu 2001 so se oblikovala tri komasacijska območja, in sicer Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas, nato pa sta sledili še komasacijski območji Sajevec in Bukovica. Za vsa komasacijska območja je bila investitor Občina Ribnica. Vsi komasacijski postopki so bili do leta 2013 uspešno zaključeni. Na podlagi izvedene lastne raziskave za komasacijski območji Sajevec in Bukovica je bilo ugotovljeno, da sta bili komasaciji na teh območjih uspešni, saj se je pri tem velikost parcele znotraj komasacijskega območja povečala za 43 %, s tem pa se je število parcel na tem območju zmanjšalo za povprečno 46 %. Opažena je bila rahla rast bruto dodane vrednosti (v nadaljevanju BDV) na teh območjih, ki odraža prihodke na kmetiji z odštetimi vsemi spremenljivimi stroški. Povprečna rast BDV-ja za leti 2015 in 2016 je bila 8 %. Interesa za nakup oz. investiranje v zemljišča na teh območjih praktično ni bilo, saj območji ležita na zaščitenem območju Nature 2000. Raziskava je tudi pokazala, da na teh območjih prav tako ni mladih družin, ki bi se lahko preživljale samo s prihodki iz kmetijske dejavnosti. Iz raziskave tudi izhaja, da je starostna struktura lastnikov kmetij višja od 40 let, največ lastnikov kmetij je celo starejših od 60 let. Večina od njih ima naslednika za delo na kmetiji. Po vzoru nemških dežel bi bilo smiselno v Slovenji oblikovati komasacijske urade, ki bi imeli nalogo s pomočjo komasacije oblikovati celovito prenovo podeželja, saj bi se s tem več mladih družin, ki zdaj bivajo v mestih, odločilo za bivanje na podeželju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komasacija, podeželje, investiranje, evropska sredstva, razvojni projekti, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3147; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,78 MB) |
27. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstevKatarina Cerle, 2017 Opis: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3445; Prenosov: 186
Celotno besedilo (695,04 KB) |
28. |
29. Zbiranje sredstev z začetno ponudbo žetonov v Sloveniji in po svetuKlemen Rakušček, 2019 Opis: Možnosti financiranj je veliko, vendar mora vsako podjetje, ko se odloči za določeno vrsto financiranja, poznati lastnosti in tveganja ter se odločiti za najbolj primerno. Enako velja za vlagatelje. Najnovejši način zbiranja sredstev se imenuje ICO oz. javna ponudba žetonov.
Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele, ki se povezujejo v celoto. V prvem delu so predstavljena najpogostejša zagonska sredstva, njihove prednosti in slabosti. Eden izmed teh je ICO, ki temelji na blockchainu in kripto valutah, kar je podrobneje razloženo v drugem delu. V tretjem delu je natančneje predstavljen ICO in tudi številke, ki jih lahko analiziramo tudi v Sloveniji. Zadnji del predstavi slovenske projekte, njihovo uspešnost in stanje na področju zakonodaje za tovrsten način zbiranja zagonskih sredstev.
ICO je nov način zbiranja sredstev, kjer v start-up podjetja vlagajo fizične osebe. V času močnega vzpona trga s kripto valutami je bil za investitorje mamljiva naložba, saj je prinašala visok donos v zelo kratkem času. Najboljše naložbe so prinesle tudi po 1000-odstotni dobiček v manj kot enem mescu. V kratkem časovnem obdobju pa je lahko naložba v ICO kasneje prinesla enako veliko izgubo. Zaradi nereguliranega trga je prišlo do mnogih prevar, kar je bil razlog, da so mnoge države prepovedale tovrsten način zbiranja sredstev. Vseeno je treba izpostaviti tudi pozitivne lastnosti tovrstnega financiranja, ki omogočajo decentraliziranost, transparentnost in enostavnost ter hitrost transakcij. Tudi v Sloveniji so bili ICO-ji, ki so po enem letu že prenehali z delovanjem. Vseeno pa jih je še kar nekaj aktivnih. Kljub preprosti ideji vlaganja pa tovrsten način za vlagatelja predstavlja mnogo tveganj, saj ni bilo sprejetih, vsaj v Sloveniji, nobenih zakonov glede izdaje žetonov oz. ICO-jev, ki bi varovali investitorja.
Poleg napisanega je ocenitev podjetja skoraj nemogoča, vrednost žetona pa je zavajajoča in ni indikator uspešnosti projekta. Vrednost žetona se namreč spreminja sorazmerno s ceno najbolj znane kripto valute bitcoin. Kljub aktivnemu delu projektnih ekip se uspeh ne odraža na vrednosti žetona.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zagonska sredstva, ICO, blockchain, kripto valute, regulacija
Objavljeno: 22.03.2019; Ogledov: 2488; Prenosov: 126
Celotno besedilo (646,98 KB) |
30. |
