1. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023, diplomsko delo Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1010,90 KB) |
2. Vpliv atrijske fibrilacije na pojavnost možganske kapi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-Zdravstvena negaBarbara Kovačič, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Hitra prepoznava in ustrezno ukrepanje pri atrijski fibrilaciji je ključnega pomena, da preprečimo možgansko kap. Namen magistrskega dela je ugotoviti vpliv atrijske fibrilacije za nastanek možganske kapi pri bolnikih, ki so bili obravnavani v Splošni bolnišnici Murska Sobota v mesecih julij, avgust in september 2024. Učinkovito zdravljenje atrijske fibrilacije je pomembno za bolnike, saj z urejenostjo bolezni prispevajo k bolj kakovostnemu življenju. Metode: Za teoretični del naloge smo uporabili kvalitativno metodo dela s pomočjo podatkov, omejenih na mojo tematiko dela, s pomočjo domačih in tujih podatkovnih baz. Za raziskovalni del moje naloge pa se je izvedla kvantitativna raziskava med obravnavanimi bolniki v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word, Microsoft Excel in IBM SPSS 22. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so sodelujoči zadovoljni z obravnavo njihove bolezni. Ugotovili smo, da je ženski spol bolj podvržen možganski kapi kot moški in da so njihove težave pri rehabilitacije večje kot pri moških. Atrijska fibrilacija vpliva na možgansko kap, vendar se k pospešenemu pojavu bolezni pridružujejo tudi ostale kronične bolezni, ki jih bolnik že ima. Razprava: Kljub temu da bolniki z atrijsko fibrilacijo in po možganski kapi opisujejo svoje življenje kot malo manj kakovostno, stremijo k temu, da bi to izboljšali in da bi njihovo življenje bilo čimbolj podobno tistemu pred njihovo boleznijo. Raziskave so pokazale, da je zaradi starosti bolnikov in dolgotrajnosti raziskave težko narediti kakovostno in strokovno primerno raziskavo. Vendar je pomembno, da se to področje še naprej razvija in da se bolnike z atrijsko fibrilacijo še naprej spremlja ter ozavešča o njihovi bolezni.
Ključne besede: atrijska fibrilacija, možganska kap, bolniki, vplivnost
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 554; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,28 MB) |
3. PREHRANA ONKOLOŠKEGA BOLNIKA PO OPERACIJI DEBELEGA ČREVESJADomen Leskovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehrana ima pomembno vlogo pri okrevanju onkoloških bolnikov, saj vpliva na celjenje rane, imunski sistem, toleranco zdravljenja in tudi na splošno kakovost življenja. Po operaciji se onkološki bolniki pogosto soočajo z izgubo apetita, intoleranco na določeno hrano, slabostjo, bruhanjem ter drugimi prebavnimi težavami. Pri prehranski podpori bolnikov ima pomembno nalogo tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem, svetovanjem in opazovanjem pripomore k izboljšanju prehranskega statusa in splošnega počutja bolnika. Namen diplomske naloge je preučiti spremembe prehrane onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa in opredeliti vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolnikov.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je zajemal onkološke bolnike po operaciji debelega črevesa. V intervju smo vključili šest onkoloških bolnikov. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa. Večina intervjuvancev je pred operacijo sledila manj uravnoteženim prehranskim vzorcem, s čezmernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov ter nezadostnim vnosom sadja in zelenjave. Po operaciji je večina intervjuvancev spremenila stare prehranske navade. Prešli so na lažjo, manj mastno in bolj uravnoteženo prehrano, spremenili so tudi pogostost dnevnih obrokov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekateri posamezniki po operaciji uživajo prehranske dodatke, kot so vitamini in minerali. Najpogostejše težave po operaciji so bile izguba apetita, bolečina, napenjanje in prebavne motnje. Medicinske sestre so po mnenju intervjuvancev imele pomembno vlogo pri prehranski podpori.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da operacija bistveno vpliva na spremembo prehranskih navad onkoloških bolnikov. Intervjuvanci se po operaciji zavedajo pomena zdrave, uravnotežene prehrane za uspešno okrevanje. Prehranske spremembe so bile v veliki meri usmerjene v lažjo oziroma lažje prebavljivo hrano, ob tem pa so se pojavljale nekatere omejitve zaradi intolerance na posamezna živila. Čeprav so bile po operaciji prisotne težave, so se intervjuvanci trudili po najboljših močeh upoštevati dieto, predlagano s strani zdravstvenega osebja. Prav tako so imele medicinske sestre pomembno vlogo pri prehranski podpori, še posebej v pooperativnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je redno prehransko svetovanje s strani zdravstvenega osebja ključno za uspešno prilagoditev prehrane in pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja po operaciji. Raziskava se tako ujema z ugotovitvami iz obstoječe literature, ki poudarja pomen individualnega pristopa in strokovno podporo v prehranski obravnavi onkološkega bolnika po operaciji.
Ključne besede: prehrana, rak, onkološki bolniki, operacija debelega črevesa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 726; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. VREDNOST SPLETNE PLATFORME POSVETUJ.SE ZA BOLNIKE S KRVNIM RAKOMSlavka Brajović Hajdenkumer, 2023, ni določena Opis: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Ključne besede: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1684; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcem : diplomska nalogaJanko Goljar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1689; Prenosov: 62
Celotno besedilo (876,87 KB) |
6. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostarele : diplomska nalogaDževada Džebić, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 2022; Prenosov: 104
Celotno besedilo (806,19 KB) |
7. |
8. Multidisciplinarni pristop pri rehabilitaciji nevroloških bolnikovŠpela Šavs Čižmek, 2021, diplomsko delo Opis: Bolezni in poškodbe živčevja so velik izziv zdravstvenega varstva v 21. stoletju. Številne bolezni in poškodbe povzročajo trajne motnje na vseh ravneh bolnikovega življenja. Pomemben del medicinske obravnave bolnikov je nevrorehabilitacija, ki jo odlikuje z znanstvenimi raziskavami podprta praksa. Sodobne metode zaznamujejo celosten pristop k načrtovanju in uresničevanju rehabilitacije s sodelovanjem več strokovnjakov iz različnih disciplin, pri čemer ima bolnik osrednje mesto in kjer člani tima med seboj redno komunicirajo, se skupaj izobražujejo in si izmenjujejo informacije o bolnikovem stanju. Delo poteka koordinirano v določenem časovnem okviru. Z dobro zastavljenimi dosegljivimi cilji lahko vplivajo na boljši izid rehabilitacije, krajši čas bolnišničnega bivanja in posledično tudi na zmanjšanje stroškov zdravljenja. Pomemben član MDT je tudi fizioterapevt, ki s svojimi sposobnostmi in strokovnostjo prispeva k optimalnemu procesu rehabilitacije nevrološkega bolnika. Menimo, da sta za področje nevrorehabilitacije zaradi večplastnosti izzivov zelo pomembna nadaljnje razvijanje in proučevanje možnih pristopov in sodelovanje več strokovnjakov v usklajenem MDT, v katerem ima tudi fizioterapevt pomembno vlogo in lahko vpliva na kakovost bolnikovega življenja.
Ključne besede: Nevrološki bolniki, nevrorehabilitacija, multidisciplinarni pristop, vloga fizioterapevta v timu.
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2021; Ogledov: 2916; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. Mednarodnopravno varstvo ranjencev, bolnikov, vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva v primeru oboroženega spopada : diplomsko deloSilvija Sivčević, 2008, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno humanitarno pravo, mednarodno vojno pravo, Ženevska konvencija, dodatni protokol, ženevsko pravo, oborožen spopad, ranjenci, vojni ujetniki, bolniki, civilno prebivalstvo
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 3772; Prenosov: 103
Celotno besedilo (591,83 KB) |
10. |
