Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Amaterski šport je v primerjavi s profesionalnim v nezavidljivem položaju. Velika večina dela je opravljenega na prostovoljni bazi, kadri so velikokrat manj strokovno izobraženi, imajo časovne omejitve, ker so zaposleni drugje, kar pa se seveda pozna tudi pri trženju in prepoznavnosti določene športne panoge, ne pa nujno tudi pri športnih dosežkih. Ta problem se še izraziteje kaže pri medijsko manj izpostavljenih športih, med katerimi je tudi kickboxing. Raziskava se ukvarja s problematiko kickboxinga in njegove krovne organizacije v Sloveniji, Kickboxing zveze Slovenije. Poudarek je predvsem na predstavitvi kickboxinga na splošno, Kickboxing zveze Slovenije, prepoznavnosti, načinu obveščanju, sami organizaciji in tehnični izvedbi športnega dogodka. Glavno raziskovalno vprašanje je: Kakšna je učinkovita organizacija športnega dogodka na primeru kickboxinga? Poleg glavnega raziskovalnega vprašanja imamo še tri dodatna vprašanja: Kolikšna je najprimernejša cena za vstopnico za ogled kickboxing dogodka? Kateri so najpomembnejši kanali za obveščanje o takih dogodkih? Kako povečati prepoznavnost kickboxinga in Kickboxing zveze Slovenije? Glede na tematiko smo se odločili za kvantitativni pristop k raziskavi. Po preučitvi razpoložljivih virov smo postavili šest hipotez, na katere smo dobili odgovore s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Prvi zajema 200 naključnih anketirancev s pomočjo spletnih anket, drugi pa 200 anketirancev znotraj Kickboxing zveze Slovenije. Anketi se med seboj le delno razlikujeta, se pa dopolnjujeta. Vsaka anketa ima po 11 vprašanj, saj smo želeli čim bolj natančno odgovoriti na zastavljena vprašanja. Pri tem smo sledili načelu, da so vprašanja čim jasnejša in nedvoumna ter da samo anketiranje anketirancem ne vzame preveč časa, da so lahko pri izpolnjevanju anket maksimalno zbrani.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: športni dogodki, organizacija, kickboxing, obveščanje, prepoznavnost, tehnična izvedba, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 803; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo povezanost mladih, natančneje mladostnikov, in glasbe oziroma poslušanje glasbe ter vplivom tega dejavnika na vrednote oseb pred prehodom v svet odraslih. Ob uvodni definiciji termina mladostnik nadaljujemo z opisom nekaj aktualnih dejavnosti, s katerimi se soočajo in jih, da bi se izognili stresu, uporabljajo pripadniki te starostne skupine. Med temi je seveda poglavje namenjeno tudi poslušanju glasbe ter podrobnejši pregled zgodovine glasbe s poudarkom na obdobjih, ki so ciljala na mladostnike kot osrednjo potrošniško skupino. Sledita metodološki pregled raziskovalnih problematik in predempirični del, v katerem predstavimo raziskovalna vprašanja, namen in cilje raziskovanja, raziskovalni problema in izbrano metodologijo, ki se najbolje prilega obravnavani tematiki in želenim ugotovitvam. Sledi opis postopka zbiranja virov predempiričnega dela kot tudi dela v sklopu metodološkega pristopa, pri čemer je treba predčasno analizirati vzorec sodelujočih pri kvalitativni analizi. Ocene in komentarji sodelujočih so poleg kodiranih podatkov analizirani, da preko njih ugotavljamo resničnost zadanih raziskovalnih vprašanj in tez. Osrednji del diplomske naloge je zaključen s krajšim povzetkom ugotovitev in zaključkom, v katerem je strnjeno naučeno in ugotovljeno. Podane so še možnosti za nadaljnji razvoj obravnavane tematike. Na koncu diplomske naloge sledijo še priloge v povezavi z delom: transkript, kodiranje transkripta, časovnica izdelovanja naloge, kontaktno pismo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostniki, vrednote, glasba, poslušanje, primarno opravilo, sekundarno opravilo, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 762; Prenosov: 0

Opis: V diplomski nalogi sem poskušala raziskati prostovoljno delo mladih ter odnos in razumevanje njihovega delovanja na tem področju. V teoretičnem delu sem ugotavljala urejenost prostovoljstva in izobraževanja v nacionalni zakonodaji in na področju Evropske unije in predstavila prednosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu. V empiričnem delu pa sem na osnovi opravljenih intervjujev in analize odgovorov petih izbranih prostovoljcev ugotavljala njihove osebne motive, pričakovanja in opredelitve do prostovoljnega dela. Za pridobivanje podatkov sem uporabila strukturirani intervju z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuji so bili opravljeni individualno s petimi prostovoljci. Dva izmed intervjuvanih prostovoljcev še naprej aktivno sodelujeta v Centru za uporabnike prepovedanih drog. Kasneje sem opravila intervju s prostovoljko, ki je z delom v prostovoljstvu začasno prenehala, in še z dvema naključnima prostovoljcema. Prostovoljno delo predstavlja mladim novo obliko pomoči, pridobivanja izkušenj na različnih področjih delovanja, potrjevanja osebnih vrednot in posledično tudi izboljšanje možnosti za kasnejšo zaposlitev. Kljub prizadevanju Evropske komisije za razvoj prostovoljnega dela na državnih, regionalnih in lokalnih ravneh za pomoč mladim pri uveljavljanju pridobljenega formalnega znanja in lažjega iskanja prve zaposlitve pa ostaja ta problem še naprej nerešen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostovoljno delo, mladi, izkušnje, zaposlitev, izobraževanje, tujina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 776; Prenosov: 78
Celotno besedilo (893,17 KB)

Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika, civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga, ki so jo imeli slovenski lovci. Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še danes krovna organizacija na področju lovstva. Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004. Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot društva. V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice, Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva. Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih vojakov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture, politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi v političnem in ekonomskem sistemu. S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 887; Prenosov: 52
Celotno besedilo (804,95 KB)