11. |
12. Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zvezePetra Mikić, 2020 Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1722; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (766,89 KB) |
13. |
14. REHABILITACIJA PACIENTOV S PARKINSONOVO BOLEZNIJOLuka Kretič, 2021 Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije oseb s Parkinsonovo boleznijo (PB). Skozi nalogo smo predstavili slabosti ter prednosti rehabilitacijskih procesov ter kako le-ti vplivajo na pacienta. Naloga se usmerja v splosno obravnavo prepoznavanja PB, kako le-ta vpliva na potek zivljenja oseb s PB ter kako ucinke bolezni zreducirati in prirediti svoja ravnanja glede na bolezen. Izpostavili smo pomen strokovnjakov ter njihove metodologije zdravljenja na področju PB.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, rehabilitacija, pacient, demenca.
Objavljeno: 14.12.2021; Ogledov: 1448; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,12 MB) |
15. FIZIOLOŠKI ODZIVI NA HIDROTERAPIJO PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI KORONARNEGA BOLNIKARoman Šiler, 2022 Opis: Število srčnožilnih bolezni strmo narašča, saj po ocenah vsako leto umre 12 milijonov ljudi, predvsem v državah v razvoju. Zaradi naraščajočega bremena teh bolezni postaja koronarna srčna bolezen glavni vzrok srčnih operacij po vsem svetu.
Raziskave o koristih vadbe za zdravje srca in ožilja ter presnovo so obsežne in preverljivo dokumentirane. Vendar takšna vadba morda ni primerna za posameznike s spremljajočimi ortopedskimi ali mišičnoskeletnimi omejitvami, prekomerno težo ali drugimi zdravstvenimi težavami.
Vadba v vodi je zato lahko privlačna alternativa vadbi na kopnem za doseganje trdnejšega zdravja in telesne pripravljenosti pri teh skupinah pacientov. Čeprav je plavanje priljubljena oblika vadbe v vodi, zahteva posebne spretnosti in jo pogosto izvajamo z intenzivnostjo, ki je pri koronarnih pacientih morda ni mogoče varno predpisati. Kot ustrezna alternativa je bila zato predlagana pokončna vadba v vodi, vendar je presenetljivo malo znanega o učinkih pokončne vadbe v vodi za izboljšanje srčnožilnega sistema. Omejeni dokazi proučenih raziskav hidro gimnastike kažejo, da lahko redna vadba v globoki ali plitvi, termonevtralni vodi ugodno vpliva na kardiorespiratorno zmogljivost, moč, avtonomno regulacijo srca, vaskularno funkcijo, aktivacijo endotelijskih celic, hemostazo, vnetje nizke stopnje, neuro humoralno aktivacijo in kakovost življenja. Aerobna kapaciteta je najboljši kazalnik preživetja in tveganja za srčnožilno umrljivost. Čeprav ima maksimalna aerobna kapaciteta pomembno genetsko komponento in nanjo vpliva proces staranja, jo lahko znatno izboljšamo s treningom pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, kar so raziskave tudi dokazale. Hidro gimnastika mora tako, poleg aerobnih vaj, ki so še vedno „zlati standard“ v rehabilitaciji koronarnih pacientov, vključevati tudi vaje za povečanje moči.
Ugotovili smo, da imajo raziskave kar nekaj omejitev, ki se nanašajo na pomanjkljivo zasnovo raziskave, manjše število udeležencev, razlike med skupinami, ki onemogočajo randomizacijo, različno trajanje raziskav in spolno pristranskostjo. Prav tako so končne ugotovitve raziskav izključno veljale za klinično stabilne paciente z nizkim tveganjem, s stabilnim sinusnim ritmom, z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, brez okvare srčne zaklopke, ki narekuje specifično zdravljenje, ali hujša stopnja obstruktivne pljučne bolezni.
Uspešnost hidrogimnastike omogoča ponovne zmožnosti opravljanja dnevnih opravil, večjo vitalnosti, boljše splošno počutje in večjo voljo do življenja, ki lahko zopet postane aktivno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kardiološka rehabilitacija, fiziološki učinki, hidroterapija, hidrogimnastika, kronično srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen
Objavljeno: 12.05.2022; Ogledov: 939; Prenosov: 142
Celotno besedilo (988,15 KB) |
16. Fizioterapevtska obravnava bolnika z napredovano fazo Parkinsonove bolezniTina Selan, 2022 Opis: Uvod in namen: Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen z zgodnjim propadanjem dopaminergičnih nevronov v črni substanci. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije bolnikov z napredovano PB. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti kateri rehabilitacijski postopki so najbolj učinkoviti in kako le ti vplivajo na motorično stanje bolnikov. Metode: Uporabili smo sistematični pregled virov domače in tuje literature. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS.
Rezultati: Sistematični pregled je pokazal, da ponavljajoče se vaje in vadba na tekalni stezi pomagajo izboljšati obseg gibanja, vzdržljivost, parametre hoje, funkcionalno dosegljive dejavnosti ter zlasti posturalno stabilnost in ravnotežje. Izkazalo se je tudi, da te vaje pomagajo zmanjšati padce in strah pred padci, kar lahko neposredno ali posredno prispeva k izboljšanju ravnotežja. Uporabnost: Predstavitev pristopov rehabilitacije pri napredovani PB z namenom zmanjšanja posledic napredovane bolezni, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov, izboljšanju diagnostike, timskega sodelovanja. Omejitve: nezaključene raziskave in raziskave, ki se na raziskovano temo ne navezujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 159
Celotno besedilo (405,52 KB) |
17. |
18. |
19. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023 Opis: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Objavljeno: 26.04.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1010,90 KB) |
20. Učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta z boleznijo motoričnega nevronaJure Vodopivec, 2023 Opis: Skupino pacientov z BMN izraža paleta najrazličnejših potekov bolezni, ki jim je skupna mišična oslabelost in posledično težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kar ob koncu rezultira v odvisnosti od tuje pomoči. Postavitev diagnoze je izjemno zapletena in dolgotrajna, saj specifičnega testa v tem trenutku ne poznamo, zato se lahko nevrolog zanaša zgolj na klinični pregled, slikovno diagnostiko, laboratorijske preiskave in svoje izkušnje Za obravnavo številnih simptomov, ki spremljajo te bolezni, je zadolžen multidisciplinaren tim, v katerem pomembno vlogo igra tudi fizioterapevt. V Sloveniji so pacienti takšne obravnave deležni v UKC Ljubljana v sodelovanju z URI RS – Soča in Domom dva topola. Ker so bolezni v tem trenutku neozdravljive, zdravljenje poteka simptomatsko (farmakološko in nefarmakološko). Farmakološko zdravljenje lahko upočasni napredovanje bolezni, medtem ko nefarmakološke intervencije lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z BMN. Fizioterapija predstavlja nefarmakološki, torej podporni del zdravljenja, pri delu pa si fizioterapevt lahko pomaga z RFT, fizioterapevtsko vadbo in fizikalnimi modalitetami. V diplomski nalogi smo poskušali izpostaviti vlogo fizioterapevta znotraj multidisciplinarnega tima in njegov vpliv na samo obravnavo. Kljub izjemno majhnemu vzorcu kakovostnih raziskav in delitvi mnenj smo v diplomskem delu terapevtsko vadbo pod nadzorom in navodili fizioterapevta prepoznali kot varno in učinkovito. Kot najučinkovitejši vadbeni protokol se je pokazala kombinacija aerobne vadbe z vadbo proti uporu, izvedena pri submaksimalni obremenitvi. Zgodnji začetek izvajanja terapevtske vadbe kaže boljše rezultate kot začetek izvajanja pozno, predvsem pri oblikah bolezni, katerih progresija ni tako intenzivna. Podobno velja za tehnike RFT, ki ne izboljšajo le kakovosti življenja, temveč ga v primeru NIMV lahko tudi podaljšajo. Najpomembnejše je, da je fizioterapevtska obravnava celostna, popolnoma individualizirana in prilagojena pacientovim potrebam/ciljem. Fizioterapevt je dolžan ves čas obravnave evalvirati program dela in ga prilagajati zmožnostim in ciljem pacienta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolezen motoričnega nevrona, simptomatsko zdravljenje, fizioterapevtska vadba, respiratorna fizioterapija
Objavljeno: 12.05.2023; Ogledov: 464; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,43 MB) |
