21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. Vpliv evropske trgovinske politike na hrvaško konditorsko industrijoPetra Mohorič, 2015 Opis: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile
pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih
konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih
carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi
laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo.
Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po
vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja.
Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda
kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami
poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino.
Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih
podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj,
nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in
sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo,
interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj.
Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije.
Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo.
Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih
je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila
najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se
spopadajo s problemi.
Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v
javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih
konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje,
predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 789; Prenosov: 0 |
27. Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnostiIza Jančar Piskernik, 2017 Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi
težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni
sistem.
V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o
zgodovini Romov in o njihovi tradiciji.
Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja
njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem
na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017–
2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov
do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo
pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno,
čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta
smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja
pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju
politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane
ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske
skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 847; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
28. Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EUNina Kržič, 2021 Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1310; Prenosov: 100
Celotno besedilo (418,05 KB) |
29. |
30. Začasna zaščita razseljenih osebAna Ćurčija, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava enega izmed odzivov Evropske unije na oborožen napad Ruske federacije na Ukrajino. Takšen napad je ogrozil svetovno stabilnost in varnost, povzročil humanitarno krizo ter množični prihod razseljenih oseb iz Ukrajine v Evropo. Evropska unija se je na to migracijsko krizo odzvala z aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, instrumenta, ki je sprejet znotraj skupnega evropskega azilnega sistema in ureja status začasne zaščite. Posebnost začasne zaščite je v tem, da ta obstaja ločeno od režima mednarodne zaščite, saj je to pragmatičen mehanizem, ki se aktivira le v izrednih kriznih razmerah. Vloga začasne zaščite je dvojna, in sicer zagotoviti takojšen sprejem in zaščito velikemu številu prosilcev za azil s ciljem spoštovanja načela nevračanja, hkrati je to tudi skrajšan postopek za podelitev zaščite zaradi preprečevanja preobremenjenosti in zloma azilnih sistemov držav sprejemnic. Pri pisanju diplomskega dela smo se posluževali opisne in zgodovinske metode ter predvsem metode analize, s katero smo preučili mehanizem začasne zaščite in njeno uporabo v praksi, s ciljem ugotoviti primernost odziva Evropske unije na množični prihod razseljenih oseb, kar smo v sklepnem delu z metodo sinteze kritično ovrednotili. Predstavitev začasne zaščite in njene uporabe nam je pomagala ugotoviti, da Direktiva o začasni zaščiti trenutno ustrezno služi svojemu namenu na primeru razseljenih oseb iz Ukrajine, ostajata pa vprašanji, kaj bo s to direktivo v prihodnosti in če bo uporaba začasne zaščite ostala le izjema ali bo postala pogostejša praksa držav članic za obvladovanje obsežnih migracijskih tokov v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno begunsko pravo, mednarodna zaščita, skupni evropski azilni sistem, solidarnostni mehanizem, začasna zaščita, množičen prihod, razseljene osebe
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 660; Prenosov: 74
Celotno besedilo (552,16 KB) |
