11. Evropska izvršba in čezmejna zamrznitev bančnih računovKatja Habjan, 2020 Opis: Na začetku magistrskega dela sta z namenom lažjega razumevanja nadaljnje vsebine predstavljena instituta izvršbe in evropske izvršbe s pravno podlago, ki zajema to področje. Prav tako so nepogrešljiva za razumevanje tudi načela, ki so opredeljena na začetku magistrskega dela. Sledi opis postopka evropske izvršbe, ki je razdeljen na dva dela. In sicer se prvi del nanaša na začetek postopka izvršbe v državi izvora % v konkretnem primeru v Sloveniji. Predstavljen je potek postopka od vložitve predloga do izdaje sklepa o izvršbi v državi izvora. Glede na to, da je premoženje dolžnika v drugi državi članici, je podrobneje opisano pridobivanje podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Drugi del se nanaša na nadaljevanje postopka v državi izvršbe % tj. v kateri koli državi članici Evropske unije. Pri tem je še posebej treba poudariti odpravo eksekvature, ki je poleg evropskega plačilnega naloga in evropskega naloga za izvršbo eden glavnih razlogov, da so postopki evropske izvršbe hitrejši, enostavnejši in učinkovitejši. V nadaljevanju je s pomočjo Uredbe (EU), št. 655/2014, in literature predstavljen postopek zamrznitve bančnih računov na ravni Evropske unije. Znotraj teoretičnega dela naloge je vključeno tudi nekaj sodne prakse, s katero je bralcu prikazana dejanska uporaba posameznih institutov in s pomočjo katere so bili raziskani zastavljeni hipotezi in raziskovalno vprašanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska izvršba, država članica izvora, zamrznitev bančnih računov, država članica izvršbe, terjatev
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1357; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
12. Določitev preživnine za otroka in pravne posledice neplačevanja preživninske obveznostiAdriana Prodanović, 2021 Opis: Vsak otrok, ki pride na ta svet, ima pravico do dostojnega življenja. Starši so tisti, ki morajo prvi poskrbeti, da bo otrok imel dovolj sredstev za preživetje in razvoj. V našem pravnem sistemu so starši v primeru ločenega življenja za svojega otroka dolžni plačevati preživnino. Otrokova korist je glavno vodilo, ki nas spremlja od določitve preživnine do njene izvršbe v primeru neplačevanja. Sodišča so varuhi otrokove koristi, zato mora vsaka določitev preživnine biti sodno potrjena. V primeru neplačevanja preživnine je upravičenec oz. zakoniti zastopnik dolžan sam uveljavljati zahtevke na podlagi pravice do preživnine. Prvi zahtevek je izvršba preživnine, nato sledi nadomestilo do preživnine in na koncu ovadba zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Glede na to, da vsak od teh postopkov zahteva določen čas, je najbolje vse zahtevke začeti takoj, ko se pojavi neplačevanje preživnine. Najbolj bistven del preživnine je, poleg njene primerne višine, njeno pravočasno plačevanje. Zelo pomembno je, da upravičenec ve, da vsak mesec lahko računa na preživnino. Vsako neplačevanje pušča na odnosu med zavezancem in otrokom posledice, ki lahko dolgotrajno vplivajo na njun odnos. Vsak starš je sam odgovoren za svoj odnos, ki ga ima s svojim otrokom. Z rednim plačevanjem preživnine zavezanec pokaže, da sprejema odgovornost, ki jo ima do svojega otroka
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preživninska obveznost in preživnina, določanje preživnine, izvršba preživnine, omejitev izvršbe, kaznivo dejanje, neplačevanja preživnine
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1196; Prenosov: 75
Celotno besedilo (728,79 KB) |
13. Zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in izterjava stalnih prejemkov dolžnika v osebnem stečajuSanja Stojinović, 2022 Opis: Osebni stečaj je vrsta insolvenčnega postopka za prezadolžene fizične osebe, ki so potrošniki, zasebniki ali podjetniki. Uvedba postopka osebnega stečaja predstavlja generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, ki ga ima ob uvedbi stečaja, in premoženjem, ki se nabere med samim stečajnim postopkom. Sodišče na podlagi sklepa o začetku takoj izda tudi sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih in sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Zasežena in izterjana sredstva, ki predstavljajo dolžnikovo premoženje, pridobljeno v času trajanja postopka, se nakažejo na fiduciarni račun stečajnega upravitelja in posledično tvorijo stečajno maso, s katero se uresničuje glavni namen osebnega stečaja. Namen uvedbe stečajnega postopka je poplačilo navadnih upnikov iz premoženja stečajne mase dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen osebnega stečaja je možnost pravno dopustnega izboljšanja in razbremenitev dolžnika iz stanja prezadolženosti, ki se ga doseže z odpustom obveznosti. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju varuje dolžnikov socialni položaj in položaj oseb, za katere je dolžnik dolžan skrbeti. Varuje se jih s posebnimi pravili o stečajni masi, ki jih določa ZFPPIPP na način, da napoti na določbe ZIZ, v katerih so omejitve taksativno naštete.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni stečaj, stečajni dolžnik, generalna izvršba, zaseg, izterjava, stečajna masa, omejitve zasega in izterjave
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 611; Prenosov: 48
Celotno besedilo (436,16 KB) |
