Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije
Iztok Matjašec, 2016

Opis: Novo obetavno poglavje v letalstvu se je odprlo z razvojem daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov. Brezpilotni zrakoplovi oziroma sistemi predstavljajo danes novo vejo v letalstvu, ki ustvarja nove potenciale in lahko opravlja naloge, ki jih zrakoplovi s posadko ne morejo izvesti zaradi varnosti ali drugih monetarnih vzrokov. Brezpilotni letalski sistemi, ki jih trenutno uporablja predvsem vojska, so zanimivi tudi za različne civilne namene, kot so kontrole državnih meja, gašenje požarov, nadzor cestnega prometa in nadzorovanje onesnaževanja. Zato države Evropske unije, mednarodne organizacije in industrija že delujejo v smislu definiranja in integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. Integracija teh sistemov v zračni prostor poteka postopno, skladno z načrtom Evropske usmerjevalne skupine za to področje. Njihova integracija ne sme vplivati na obstoječe uporabnike zračnega prostora, ne sme biti ogrožena ali zmanjšana varnost v zraku, ne sme vplivati ali spreminjati postopkov kontrole zračnega prometa in ne bodo zahtevali ali potrebovali nobene dodatne ali obvezne opreme zaradi integracije daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov v letalstvo. To magistrsko delo preučuje sprejete strategije, načrte Evropske unije, mednarodnih organizacij in primerjalno-pravne vidike ter teoretična spoznanja glede integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. To se dogaja z namenom identifikacije optimalne ureditve upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije, zlasti pa možnosti in morebitne ovire za integracijo brezpilotnih letalskih sistemov v kontroliran zračni prostor.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni zrakoplovi, droni, zračni prostor, brezpilotni sistemi, klasifikacija zračnega prostora, kontrola zračnega prometa, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2137; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

2.
3.
4.
Modelling human cardiorespiratory system through heart-rate variability
Albert Zorko, 2020

Opis: The modern computer resources and the data analysis methods allow for a biomedical data to be examined in a more detail than ever. The heart rate variability (HRV) is an easily accessible vital signal that offers a range of useful information about the person under a study. One such application regards an automatical determining whether a person is awake or asleep from the HRV data only. This is of an importance not just for medical but also for practical applications, such as a traffic safety or smart homes. In this doctoral work we study the HRV data of 75 healthy individuals of a varying age and sex, recorded with a microsecond precision. We employ the empirical fact that heart and respiration cycles couples differently during a sleep and awake period. Namely, a respiratory modulation of a heart rhythm or a respiratory sinus arrhythmia (RSA) is more pronounced while asleep, as both sleep and RSA are connected to a strong vagal activity. Therefore, the onset of sleep can be recognized or perhaps even predicted by a carefully examining the cardio-respiratory coupling. We show that the above can indeed be used, at least in principle, to design an algorithmic method to automatically determine the state of a person's consciousness from the HRV data only. On the methodological front we rely on quantifying the (self)similarity among the shapelets, the short chunks of the HRV time series, that allow for a consistent comparison among and within the time series. To establish a better benchmark, we also carry out a comprehensive analysis of the overall HRV dynamics depending on age and sex. Our results include: (i) that a distinctive patterns of the HRV dynamics are consistent across age and sex, (ii) that they are not only an indicative of sleep and awake, but allow to pinpoint the change from awake to sleep and vice versa almost immediately, (iii) that the shapelet analysis is a viable tool to examine these data with a great precision. We conclude that a more systematic analysis involving more subjects could lead to a practical method for the prediction of the onset of sleep.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: algoritem, EKG, Holter, vzorčna entropija, razmerje signal-šum, klasifikacija
Objavljeno: 18.09.2020; Ogledov: 659; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (5,09 MB)

5.
Napovedovanje števila dohodnih klicev sistema javne varnosti za klic v sili 112 ob uporabi odprtih podatkov interneta stvari
Valerij Grašič, 2021

Opis: Na svetu je veliko naravnih razmer, kot so potresi, cunamiji, poplave in žled, ki povzročajo nesreče večjega obsega. Informacije o takšnih dogodkih zbirajo sistemi javne varnosti za klic v sili 112. Ključno vprašanje v okviru podane naloge je vnaprejšnja klasifikacija dohodnih klicev na klic v sili 112. Medtem ko napovedovanje dohodnih klicev v Sloveniji temelji na povprečnem in največjem številu dohodnih klicev, je vsebina doktorske disertacije povezana z zagotavljanjem bolj dinamičnega, inteligentnejšega in na umetni inteligenci utemeljenega napovedovanja števila dohodnih klicev na sistem javne varnosti, ki je ovrednoteno za Ljubljano in Slovenijo z upoštevanjem vseh dohodnih klicev na sistem za klic v sili 112. Narejena je primerjava petih različnih metod klasifikacije za mesto Ljubljana in celotno Slovenijo. Skupaj je uporabljenih 20 atributov za Ljubljano ter 176 atributov za Slovenijo. Število dohodnih klicev se razdeli v dva velikostna razreda, to sta razreda regularni in alarm, ter v štiri velikostne razrede, kjer se razred regularni dodatno razdeli še na razrede majhen, normalen in povečan. Podatki so zbrani na dnevni osnovi za dve časovni obdobji, označeni kot prvo (za leta 2013–2016) in drugo (za leto 2018). Za klasifikacijo so uporabljene metode Naive Bayes, SVM, AdaBoostM1, J48 ter Random Forest, in sicer po kvartalih ter za celotno opazovano obdobje. Rezultati ovrednotenja kažejo, da je najboljša metoda Random Forest, dobre rezultate pa izkazujejo tudi metode J48, Naive Bayes, AdaBoostM1 in SVM. V najboljšem klasifikacijskem primeru s podatki za Slovenijo in metodo Random Forest z dvema razredoma je bila dosežena točnost 94,6 % za celotno obdobje in 98,1 % po kvartalih ter za štiri razrede dosežena točnost 69,2 % za celotno obdobje in 82,5 % po kvartalih. Na osnovi rezultatov ovrednotenja so podani dodatni predlogi, kako pristopiti k napovedovanju števila dohodnih klicev za različne primere. Podani rezultati in predlogi v okviru doktorskega dela so korak naprej v smeri napovedovanja dohodnih klicev. S tem je možno izboljšati zavedanje situacije v kontrolnih sobah, kar vključuje tako dinamiko klicev kot tudi vnaprejšnjo pripravljenost različnih služb na izjemne dogodke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna varnost, 112, pametno mesto, varno mesto, klasifikacija, internet stvari (IoT)
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh