91. Vpliv mednarodnega prava na pravice posameznikovNastja Lovrec, 2022 Opis: Sodobno mednarodno pravo se v veliki meri razlikuje od klasičnega. Ne ureja namreč zgolj odnosov med njegovimi izvornimi subjekti, temveč vpliva tudi na položaj posameznikov, ki dobivajo v okviru mednarodne skupnosti vedno večjo vlogo. Najpomembnejši vir mednarodnega prava so mednarodne pogodbe, ki se lahko, kolikor nacionalne ustave to dopuščajo, v notranjih pravnih redih uporabljajo neposredno. Neposredna uporabljivost mednarodnih pogodb je odvisna od pristopa, ki ga je posamezna država povzela glede vključevanja mednarodnih pravnih aktov v domače pravo. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pa še ne pomeni, da so določila vseh mednarodnih pogodb tudi neposredno izvršljiva pred domačimi sodišči pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. V magistrskem delu sem raziskovala problematiko neposredne uporabljivosti mednarodnih aktov, pri čemer sem na primeru naključno izbranih dokumentov (Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Splošne deklaracije človekovih pravic) ocenjevala, kakšen položaj le-ti zasedajo v notranjem pravnem redu Republike Slovenije, ter ugotavljala, ali so neposredno uporabljivi in ali vsebujejo takšne določbe, ki so pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov izvršljive tudi pred domačimi sodišči.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodnopravna subjektiviteta posameznika, odgovornost posameznika na mednarodni ravni, mednarodne pogodbe, Konvencija MOD št. 158, Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, neposredna uporabljivost, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (712,87 KB) |
92. Kršenje ali zgolj omejevanje človekovih pravic v pandemijiNina Umek, 2022 Opis: Leto 2020 je zaznamovala pandemija smrtno nevarne in hudo nalezljive bolezni covid-19, v kateri se je znašel ves svet. Drţave so se spopadale z različnimi izzivi, a z istim namenom, da bi zaščitile ţivljenje in zdravje prebivalcev. Zatekale so se k različnim ukrepom, s katerimi so ţelele preprečiti širjenje nalezljive bolezni oziroma jo zajeziti. Ti ukrepi pa, kot se je izkazalo, niso bili vedno razumni, potrebni in zakoniti ali celo ustavni. Ne glede na to, da so ustavna sodišča opozarjala na to neustavnost in nezakonitost, je bilo v dveh letih, odkar traja širjenje te nalezljive bolezni, videti, da ne zakonodajalcu ne izvršilni oblasti ni do tega, da bi se kaj spremenilo, popravilo in izboljšalo. Ves svet se zanaša na prehitro razvito in s pogojnim dovoljenjem odobreno gensko terapijo, katere posledic in stranskih učinkov ne pozna še nihče. Obvezno nošenje mask, testiranje, kovidna potrdila in cepljenje, karantene, zapiranje gostinskih obratov, zapiranje javnega ţivljenja, vse to je postalo naš vsakdan, vendar še vedno ni videti ne konca pandemije in ne ukrepov. Človekove pravice so temelj vsake demokratične drţave. Večinoma so urejene ţe v ustavi, v kateri je tudi določeno njihovo uresničevanje in omejevanje. V pravni drţavi ima pomembno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic sodna oblast, predvsem ustavna sodišča, ki zagotavljajo, da so zakoni in uredbe, ki jih izdajata zakonodajna in izvršilna oblast, v skladu z ustavo. Raziskava je pokazala, da se človekove pravice ne samo omejujejo, ampak se tudi kršijo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Govori se o izrednih razmerah, uporabljajo se izredni predpisi, a izredno stanje ni bilo razglašeno ne v Sloveniji in prav tako ne v Avstriji, čeprav obe ustavi to predvidevata.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, kršenje človekovih pravic, omejevanje človekovih pravic, uresničevanje človekovih pravic, izredno stanje, pogoj PCT, pogoj 3G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,07 MB) |
93. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporuKatja Kališek Hriberšek, 2022 Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 668; Prenosov: 42
Celotno besedilo (657,18 KB) |
94. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAndreja Friškovec, 2023 Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 657; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,05 MB) |
95. Možnost sprejema slovenskega zakona o skrbnem pregledu dobavnih verigSnježana Barišić, 2023 Opis: Živeti dostojno življenje pomeni živeti brez revščine in opravljati dostojno delo. To so temeljne človekove pravice in bi morale biti spoštovane po vsem svetu, tudi v dobavni verigi podjetij, a žal vedno ni tako. Iz tega razloga so sprejete mednarodne konvencije, sporazumi, deklaracije o varstvu človekovih pravic. Združeni narodi so sprejeli Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, OECD je prav tako sprejel več smernic, ki narekujejo gospodarskim družbam kako poslovati in spoštovati človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic pomeni, da je treba preverjati tudi svoje dobavne verige, ali spoštujejo človekove pravice, da tudi ne škodujejo okolju, zato se je pojavila ideja skrbnega pregleda dobavnih verig. Nekatere države so že sprejele zakone o skrbnem pregledu na nacionalni ravni, npr. Nemčija in Francija. Tudi Evropska unija je po obsežni študiji ugotovila, da bo potrebno sprejeti enotno zakonodajo na tem področju. V sklopu tega je bila predlagana direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in sprememb Direktive (EU) 2019/1937. V pričujoči nalogi se sprašujemo o možnostih, da Slovenija sprejme svojo zakonodajo glede skrbnega pregleda dobavne verige. To bi bilo po eni strani razumljivo po sprejetju Akcijskega načrta, ki ga je Slovenija sprejela na podlagi Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Po drugi strani pa ugotavljamo, da glede na to, da proces predlagane evropske direktive dobro napreduje, bi bilo za državo, kot je Slovenija, razumno, da se osredotoči, da vpliva na oblikovanje le-te; in se pri tem zavzame za rešitve, ki predvsem malim in srednje velikim podjetjem prinašajo karseda malo dodatnih stroškov ter uvajajo enostaven sistem. Po sprejetju direktive v EU pa Slovenija prilagodi svoj pravni red tako, da bo dosegala cilje direktive. Ker se tako Direktiva, kot tudi slovenski Akcijski načrt, naslanjata na Smernice Združenih narodov, ocenjujemo, da to ne bo zahtevna naloga. Ta bo veljala za celotno Evropsko unijo in bo skozi moč evropskega gospodarstva lahko pomembno vplivala na doseganje višjih standardov človekovih pravic v tretjih državah in v dobavnih verigah vsepovsod po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, gospodarstvo, skrbni pregled, dobavne verige, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, okolje
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 442; Prenosov: 54
Celotno besedilo (929,54 KB) |
96. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike SlovenijeMaša Pikon, 2023 Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 502; Prenosov: 70
Celotno besedilo (807,64 KB) |
97. Otrokova pravica do zagovornikaNika Velikonja, 2023 Opis: Otrokova pravica do zagovornika je ena izmed pravic, ki jo zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah. 12. člen Konvencije o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico izraziti svoje mnenje. To je med drugim naloga zagovornika, ki deluje kot glas otroka. Zagovorništvo otrok je relativno mlad institut s katerim se čedalje bolj zagotavlja varstvo otrokovih pravic. Normativna urejenost instituta je ključen element, ki zagotavlja učinkovitost uporabe instituta v praksi. Predstavljene so posebnosti in tehnike, ki se nanašajo izključno za uporabo instituta pri otrocih. Magistrsko delo obsega zgodovinski razvoj, varstvo otrokovih pravic in zagovorništva v Sloveniji in v svetu. Velik problem predstavlja varstvo otrok beguncev in vključenost otrok v oborožene spopade. Žal v svetu še vedno ne moremo preprečiti ukalupljenih vzorcev nasilja v družini, spolnih zlorab, prodaje otrok, otroške prostitucija in pornografije. Da bi se preprečila sekundarna viktimizacija otrok, stremimo k različnim oblikam varstva. V magistrskem delu je predstavljan koncept Barnahus oziroma Hiša za otroke, v sklopu katerega se izvaja forenzični intervju. Posebno poglavje je namenjeno primerjalno pravnem vidiku varstva otrokovih pravic v Republiki Sloveniji, Republiki Hrvaški, Republiki Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Švedski. Predstavljene so prednosti in pomanjkljivosti normativne urejenosti institutov varstva otrokovih pravic ter vrzeli in predloge za izboljšavo institutov v praksi. Z magistrskim delom bomo ugotovili v kolikšni meri so kršene otrokove pravice oziroma ali države dovolj dobro poskrbijo za varstvo otrok.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zagovorništvo otrok, otroci, otrokove pravice, varstvo otrokovih pravic, primerjalno pravni vidik, zagovorništvo otrok v praksi
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,51 MB) |
98. Problematika obdavčitve motornih vozil v SlovenijiHelena Bertoncelj, 2023 Opis: Problematika obdavčitve motornih vozil v Sloveniji v našem magistrskem delu temelji na vprašanju ustreznosti sprejetih ukrepov FURS v obdobju 2018–2021 do pridobiteljev vozil v postopkih odmere DMV. FURS je namreč v tem obdobju uvedel pobiranje zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti v primeru suma na nepravilne izpolnitve DDV-obveznosti. V postopku pridobitve vozila iz držav članic EU mora zavezanec oddati napoved za odmero DMV. FURS v primeru suma na nepravilne izpolnitve DDV-obveznosti tujega dobavitelja v državi članici EU postopek prekine. Nadalje pa se davčnemu zavezancu lahko odmeri DMV in vozilo vpiše v evidenco motornih vozil le pod pogojem, da predloži instrument zavarovanja, ki zagotavlja izpolnitev morebitne naknadno ugotovljene obveznosti iz naslova DDV. V tem primeru mu bo izdan sklep za zavarovanje. FURS pošlje poizvedbo preko mednarodne izmenjave v drugo državo članico in čaka na odgovor, kar lahko traja tudi od nekaj mesecev do enega leta in več. Zavezanec v primeru prekinitve postopka ne more razpolagati s svojim premoženjem, ki ga je pošteno plačal. Ko FURS prejme odgovor mednarodne izmenjave med državami članicami, da ni ugotovljenih nepravilnosti, zavezanec lahko plača DMV in vozilo registrira. Menim, da gre za protiustavno in nepošteno ravnanje FURS in kršenje človekovih pravic v zvezi z odvzemom pravic do razpolaganja s pridobljenim vozilom. Če kupec ni vedel ali ni mogel vedeti za nepravilnosti glede pridobljenega premoženja v tujini pri tujem dobavitelju, je ravnanje FURS z odvzemom premoženjske koristi neustrezno in protiustavno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odmera DMV, mednarodna izmenjava, zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, instrument zavarovanja, kršenje človekovih pravic
Objavljeno: 14.12.2023; Ogledov: 338; Prenosov: 29
Celotno besedilo (879,26 KB) |
99. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanjaVladimira Škrjanc, 2023 Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 310; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,32 MB) |
100. Uspešnost dostopa posameznika na ESČPPetra Zupan, 2023 Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 250; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,63 MB) |
