31. |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. Ustavni položaj nepriznane državeRebeka Krmelj, 2017 Opis: Magistrsko delo predstavlja ustavni položaj nepriznanih držav, ki so zaradi konfliktnosti izvor številnih kršitev človekovih pravic. Sistematično in analitično predstavlja mednarodno pravo in priznanje države. Opredeljuje nastanek in priznanje države. Poudari temeljne pravice držav, ki izvirajo iz mednarodnega pravnega reda,in pomen suverenosti oz. njene odsotnosti v nepriznani državi. V okviru zasnove nepriznane države obravnava teorijo nepriznanih držav, suverenost, separatizem in politično ekonomijo. Glede na to, da nepriznane države predstavljajo zapleten politični in ozemeljski problem,je v delu poudarjena kompleksnost nepriznane države v svetovnem merilu in prizadevanje mednarodne skupnosti za priznanje nepriznanih entitet v države, posledično pa zmanjševanje kršitev človekovih pravic.Pri tem velja poudariti pravne akte o ureditvi človekovih pravic in vlogo Evropske unije, Sveta Evrope pri varovanju človekovih pravic v nepriznanih državah na ozemlju Evropske unije. Na območju nepriznanih držav v Afriki in na Kitajskem, kjer ni pričakovati vpliva Evropske unije in Sveta EU, se pojavlja vprašanje, s katerimi ukrepi zagotoviti učinkovito varstvo človekovih pravic v ustavno nepriznanih državah in kako zagotoviti suverenost teh držav.V magistrski nalogi je na primeru štirinajstih nepriznanih držav predstavljena ustavna ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za pretežni del pa tudi kršitve temeljnih pravic in svoboščin, ki se najpogosteje pojavljajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepriznane države, ustavni položaj, suverenost, kršenje človekovih pravic
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3019; Prenosov: 237
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
40. Pravica do enakega varstva pravic v upravnem postopkuMiha Horvat, 2017 Opis: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3596; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,61 MB) |
