Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V sodobni postindustrijski družbi je nepremična kulturna dediščina ranljiva kot še nikoli. Etnološka stavbna dediščina sodi med najbolj ogrožene skupine dediščine, ki nezadržno propada in izginja. Razlogi so različni. V magistrski nalogi bomo poiskali razloge za pričetek izbrisa, ki so navedeni v registru kulturne dediščine. Register predstavlja zbirko osnovnih podatkov o nepremični kulturni dediščini v Sloveniji, v katero je vpisanih skoraj 30.000 enot raznolike kulturne dediščine. Podatki, ki so v njem dostopni, prikažejo le razlog za pričetek postopka izbrisa, in ne razloga za propad etnološke stavbne dediščine. Uvodno bomo predstavili področje varstva kulturne dediščine, register kulturne dediščine in etnološko stavbno dediščino. V empiričnem delu bomo s kvantitativno analizo preučevali izbrise etnološke stavbne dediščine v registru. V drugem delu bomo primerjali Območno enoto Celje in Območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Primerjava območnih enot, ki imata največ izbrisane etnološke stavbne dediščine, bo omejena na podatke, dostopne v registru nepremične kulturne dediščine. S kvalitativno analizo pogovora fokusne skupine odgovornih konservatork bomo preverjali verodostojnost podatkov registra in poiskali razloge za izbrise enote etnološke dediščine, ki niso zajeti v podatkih registra kulturne dediščine. Predlagamo nadaljevanje raziskav na področju ranljivosti kulturne dediščine in iskanje razlogov za ohranjanje, saj je vsak objekt kulturne dediščine, ki je poškodovan ali uničen, izgubljen. S preučevanjem in identificiranjem dejavnikov izbrisov iz registra nepremične kulturne dediščine lahko z ustreznimi ukrepi kulturne politike na področju varstva kulturne dediščine zajezimo propad etnološke stavbne dediščine v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, register nepremične kulturne dediščine, etnološka stavbna dediščina, registri, izbrisi, raziskave, analize, primerjave, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 961; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: V magistrski nalogi, ki je razdeljena na šest poglavij smo želeli raziskati vzroke za porast privatnih inštrukcij v zadnjih letih na goriškem. Po teoretičnem delu kjer smo opredelili izobraževanje, inštrukcije in razlike med generacijami smo opravili tudi kvantitativno in kvalitativne raziskave in iz rezultatov raziskav je razvidno, da lahko vzroke za porast privatnih inštrukcij iščemo v družbenih spremembah, ki so vzrok hitrega razvoja individualizma in vplivajo na spremembe v sistemih formalnega izobraževanja. Želja družbe in gospodarstva je večje število visoko izobraženega kadra, ki bo učinkovit, tekmovalen a hkrati tudi poslušen. To spodbuja težnje novejših generacij po izobraževanju, medtem ko njihov individualizem, v smislu lastne odgovornosti in ambicioznosti, spodbuja tekmovalnost, neučakanost in materializem. V formalnem izobraževanju se tako razvijata vzporedno individualizem in konformizem, kot posledici prilagajanja izobraževanja za produktivni kapitalizem. Največji porast inštrukcij je zaznati, glede na raziskave, v srednjih šolah zaradi velike razlike v načinu izobraževanja med osnovno in srednjo šolo, kjer je zaznati velika odstopanja glede individualnega pristopa, priprav na preizkuse znanja in obsega domačih nalog. Preko raziskave je bilo tudi zaznati, da postajajo otroci v času šolanja, zaradi velike tekmovalnosti, oropani moči razmišljanja, ustvarjalnosti in spretnosti za reševanje problemov, saj v svoji želji po uspešnosti v izobraževalnem sistemu, živijo v neprestani tekmi brez časa za samozadovoljstvo. Inštrukcije tako postajajo večplastne in se koristijo tako za posredovanje znanja kot tudi za gradnjo samozaupanja in motivacijo, predstavljajo sredstvo za gradnjo temeljev pri krepitvi samopodobe in jim hkrati omogočajo doseganje lastnih ciljev, želenega nivoja znanja, kot tudi pričakovanj družbe in njih samih po uspehu v tekmi med vrstniki. V družbi velja neko obče prepričanje, da znanje in uspešnost odpirata poti za nadaljevanje izobraževanja po srednji šoli, kar posledično omogoča boljšo zaposlitev, boljšo plačo, ter večjo sprejetost v družbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konformizem, individualizem, inštrukcije, izobraževanje, motivacija, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 805; Prenosov: 64
Celotno besedilo (4,06 MB)

Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1035; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno varstvenih zavodih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1057; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: V zadnjih letih se je tempo življenja za mnoge posameznike močno spremenil. Ob obilici obveznosti mnogokrat zgubljamo stike z našo bližnjo okolico in socialnim omrežjem. Ob pojavu mobilnih telefonov in hitrem razvoju le teh smo glede ohranjanja stikov pridobili mnoge prednosti. Uporaba mobilnih telefonov, nam je ob hitrem tempu življenja ki ga živimo, prinesla mnogo lažje usklajevanje tako poslovnih kot tudi zasebnih obveznosti. Z leti uporabe so se pri mnogih posameznikih pojavile tudi manj prijetne posledice, ki se jih večina niti ne zaveda. Sam proces komuniciranja se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Mnogo posameznikov, kljub temu, da imajo možnost vzpostaviti komunikacijo v živo, uporabljajo za komuniciranje s svojo okolico predvsem svoje mobilne telefone. Posledično pa je tudi sam komunikacijski prosec postal plitkejši, medosebni odnosi pa manj pristni. Nove oblike komuniciranja pa so se zaradi uporabe mobilnih telefonov pričele pojavljati tudi na javnih mestih. Mnogo posameznikov zaradi uporabe mobilnih telefonov in predvsem zaradi pregledovanja svojega mobilnega telefona na javnih mestih izgublja možnost vzpostavljanja komunikacije z svojo okolico. Kljub temu, da je porast mobilnih telefonov na trgu prisotna dobri dve desetletji so negativne posledice že vidne in opravičeno se lahko sprašujemo kakšne razsežnosti posledic prinaša prihodnost. Je prihod mobilnih telefonov prinesel novo komunikacijsko revolucijo? Kako se bo pot komuniciranja nadaljevala?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobilni telefoni, komunikacija, medosebni odnosi, posledice, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 0